V policiji smo danes, 23. decembra 2009, ponovno opozorili na negativne posledice neprevidne in objestne uporaba pirotehničnih sredstev. Zlasti pokanje petard je izjemno moteče ne le za ljudi, ampak tudi za živali. Poskrbimo, da bo tudi zanje prehod v novo leto prijeten in varen.
Pri uporabi pirotehničnih sredstev se moramo zavedati zakonskih določb, predvsem pa odgovornosti in tragičnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi nezakonite, nepravilne ali malomarne uporabe pirotehničnih izdelkov (telesne poškodbe, ogrožanje varnosti življenja ali premoženja ...). Upoštevati pa bi morali tudi dobro počutje in zdravje tako hišnih kot prostoživečih živali, kadar so odvisne od našega ravnanja in oskrbe.
Obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi je prepovedano, je poudaril Adil Huselja. Globa za ta prekršek znaša od 400 do 800 evrov.
Zvočni posnetek izjave Adila Huselje (mp3)
Glavni koordinator za področje dela službenih psov in policijske konjenice na Generalni policijski upravi Adil Huselja je zato pozval vse lastnike in skrbnike živali, naj v tem prazničnem času, ko se uporaba pirotehnike, predvsem ognjemetov, v primerjavi z drugimi obdobji leta bistveno poveča, poskrbijo za svoje hišne ljubljenčke.
To še posebej velja za lastnike in skrbnike tistih živali, ki jih je strah svetlobnih in zvočnih učinkov. V teh primerih je priporočljivo, da lastniki oziroma skrbniki izberejo čas in kraj sprehoda oz. sproščanja psa. Enako velja za čas, ko psi ali druge živali ostanejo same v stanovanju ali na dvorišču.
Ob vsaki daljši odsotnosti pa je treba zagotoviti kvalitetno oskrbo psa. To je nujno tako zaradi samega psa kot zaradi sosedov, ki jih lahko prestrašeni ali poškodovani pes z lajanjem precej moti, še posebej ponoči. Zaradi učinkov pirotehničnih izdelkov je treba zagotoviti tudi fizično varstvo psov, kar pomeni, da morajo biti zaprti v pesjaku ali objektu. Poleg zaščite živali pred negativnimi posledicami pirotehničnih sredstev bodo lahko lastniki in skrbniki s tem tudi preprečili morebitne pobege psov, ki lahko zaradi strahu spremenijo svoje vedenje in postanejo celo napadalni.
Pse imejte obvezno na povodcu, na sprehodu pa se izogibajte mestom, kjer je pričakovati večjo uporabo pirotehničnih sredstev!
Zvočni posnetek izjave Marka Medveška (mp3)
Marko Medvešek, vodja Oddelka za šolanje službenih psov, ki deluje v okviru Policijske akademije, pa je ob tej priložnosti opozoril na nekatere obveznosti lastnikov hišnih ljubljenčkov.
Povedal je, da pes sliši približno 15-krat bolje kot človek, njegovo uho pa je sposobno zaznati tudi zvoke, ki za človeka niso slišni. Kar človek sliši na razdalji 6 metrov, sliši pes na štirikrat večji razdalji, okoli 25 metrov. Pes zazna frekvence do približno 40 tisoč vibracij v sekundi, kar je dva- do trikrat bolje kot človek. "Spričo tega si lahko predstavljamo, kakšen učinek ima pok petarde na občutljiva pasja ušesa, če je moteč in glasen že za naša, človeška," je dejal Medvešek, ki pravi, da je to za psa zelo stresno.
Medvešek je še pozval lastnike in skrbnike psov, naj jim v zimskih razmerah zagotovijo ustrezno oskrbo. Dejal je, da je režim "malo zunaj, malo notri" za psa izredno slab, saj se ne more tako hitro prilagajati temperaturnim spremembah, zato se lahko prehladi in tudi huje zboli. Medtem pa so "zunanji" psi zaradi svoje dobro razvite podlanke s pomočjo izoliranega zavetja (pasje ute) kos vsakršnim vremenskim razmeram. Prehrana psov pozimi mora biti energetsko bogatejša, obroki naj bodo predvsem topli, tudi vodo jim je treba menjati večkrat na dan.
Po vsakem sprehodu po soljenih cestah naj skrbniki psu izperejo šape z mlačno vodo, pred sprehodom pa naj mu jih namažejo z zaščitnimi mazili.
Po besedah Adila Huselje se je problematika glede uporabe pirotehničnih sredstev v zadnjem obdobju precej zmanjšala, kar je posledica lanskoletne spremembe Zakona o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih, po katerem so povsem prepovedani nakup, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Poleg tega pa je zmanjšanje problematike (za več kot 42 % je upadlo število ukrepov v primerjavi z letom prej, za 45 % pa je upadlo skupno število telesnih poškodb) rezultat dobro zastavljenih preventivnih dejavnosti, ki jih policija, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Inštitut za varovanje zdravja skupaj izvajajo že nekaj let.
***
Obmetavanje živali s petardami je prepovedano
Zakon o zaščiti živali v 3. členu določa, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. V 4. členu pa določa, da se za mučenje živali šteje vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje; ali škodi njenemu zdravju; in kot skrajno posledico nepotrebno ali neprimerno usmrtitev. Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
Nezakonita, nepravilna ali malomarna uporaba pirotehničnih sredstev lahko torej povzroči precej posledic, ki se obravnavajo kot trpljenje živali, je poudaril Huselja.
Med prepovedanimi ravnanji je v 4. alinei 15. člena ZZZiv poleg ostalih ravnanj navedeno tudi obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Za posameznika, ki stori ta prekršek, je predpisana globa od 400 do 800 evrov.
Kršitve Zakona o zaščiti živali - statistični podatki
Nadzorstvo nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali
Nadzorstvo nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali (Ur. list št. 43/2007) in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, vsak od teh v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.
Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter 1., 2., 4., 5., 6., 9. in 15. alinee 15. člena tega zakona pa poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravljajo tudi policisti. Tako je policija pristojna za represivno ukrepanje ob kršitvah določb, za katere so predpisane sankcije v 1. in 2. točki prvega, drugega in tretjega odstavka 45. člena, 7., 8. in 10. točki prvega, drugega in tretjega odstavka 46. člena in 6. točki prvega, drugega in tretjega odstavka 46. a člena. Ker navedene določbe ne določajo oz. ločujejo kršitev, katerih posledica je napad na človeka ali napad na drugo žival, tudi policija ne vodi tovrstnih evidenc.
