Predstavnik slovenske policije je danes, 4. februarja 2013, sodeloval pri Europolovi predstavitvi rezultatov mednarodne kriminalistične preiskave v zvezi z manipuliranjem rezultatov nogometnih tekem, kjer je predstavil vlogo slovenske policije in pomen sodelovanja v boju zoper to obliko kriminalitete.

Na novinarski konferenci so predstavniki iz Europola, Finske, Nemčije, Madžarske in Slovenije povzeli rezultate delovanja skupne preiskovalne skupine, načine manipuliranja in premoženjsko korist, ki jo na tak način pridobijo kriminalne združbe.

Slovenija že od leta 2009 sodeluje v različnih preiskavah manipuliranja rezultatov v športu. Nasploh pa je drugič v zgodovini sodelovala v posebni preiskovalni enoti - skupni preiskovalni skupini, ki so jo julija 2011 prvotno ustanovile Nemčija, Madžarska in Finska, zaradi operativnih potreb pa sta se v letu 2012 pridružili še Avstrija in Slovenija. V skupni preiskovalni skupini so sodelovali predstavniki Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in Specializiranega državnega tožilstva RS, skupaj s predstavniki Europola in Eurojusta.

Intenzivno sodelovanje z državami članicami skupne preiskovalne skupine je pripeljalo do rezultatov tudi pri nas, saj so kriminalisti leta 2010 in 2011 ovadili štiri osebe zaradi nezakonitega dajanja in sprejemanja daril, pet oseb pa zaradi organiziranja nedovoljenih iger na srečo in pranja denarja. V obeh primerih sodni postopki še niso končani.

Mandat skupne preiskovalne skupine se je iztekel konec januarja 2013. S tem pa se tesno sodelovanje med policijami glede pregona manipuliranja rezultatov v športu ni končalo, temveč sta bila vzpostavljena okvir in podlaga za prihodnje tesno sodelovanje med Europolom, Eurojustom in državami članicami.

Skupne preiskovalne skupine (JIT - Joint Investigation Team) so ustanovljene za posebne namene in za določen čas na podlagi sporazuma med dvema ali več državami članicami EU. Prednosti tovrstnih preiskovalnih enot so:

• zmožnost izmenjave informacij neposredno med člani JIT brez potrebe po uradnih zaprosilih,
• zmožnost zahtevati preiskovalne ukrepe neposredno med člani enote, brez potrebe po uradnem zaprosilu za pravno pomoč,
• zmožnost, da so člani prisotni pri hišnih preiskavah, informativnih razgovorih itd. v vseh zajetih jurisdikcijah, da pomagajo premagovati jezikovne ovire itd.,
• zmožnost usklajevanja prizadevanj na kraju samem in neformalne izmenjave strokovnega znanja,
• zmožnost krepitve in spodbujanja vzajemnega zaupanja med strokovnjaki iz različnih jurisdikcij in delovnih okolij,
• zmožnost, da Europol in Eurojust sodelujeta pri neposredni podpori in pomoči,
• zmožnost prijave za razpoložljiva sredstva Evropske unije, Eurojusta ali Europola.