Vlada RS je na včerajšnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku ter ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku.

Novela zakona, pri pripravi katere sta s svojimi predlogi aktivno sodelovala tudi Policija in Ministrstvo za notranje zadeve RS, bo z odpravo dosedanjih nedorečenosti pri nekaterih procesnopravnih institutih in z določenimi manjšimi vsebinskimi izboljšavami posameznih zakonskih določb prispevala k večji učinkovitosti kazenskega postopka, učinkovitejšemu sodelovanju med policijo in državnim tožilstvom ter krepitvi pravne varnosti v državi.

Glavni cilj zakonskih sprememb, ki sta jih predlagala Policija in MNZ, pa je predvsem administrativna razbremenitev policije, državnega tožilstva in sodišč.

Z novelo ZKP bo namreč odpravljeno podvajanje nekaterih opravil pri obravnavanju določenih primerov kaznivih dejanj že v predkazenskem postopku. Na ta način bosta lahko tako policija kot državno tožilstvo več svojega delovnega časa namenila preiskovanju težjih, bolj nevarnih oblik kaznivih dejanj. Poleg tega je predlog zakona namenjen tudi povečanju možnosti za izkoriščanje nove informacijske tehnologije.

Med dopolnitvami zakona, ki administrativno poenostavljajo delo policije, so zlasti naslednje:

• predvidena je poenostavitev ravnanja policije in državnega tožilstva, kadar oškodovanec na policiji poda ovadbo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja na predlog, in ob tem izjavi, da ne želi kazenskega pregona (odpravlja se namreč pisanje posebnega obrazca tako pri policiji kot tudi na državnem tožilstvu);

• poenostavljeno bo tudi posredovanje ovadbe državnemu tožilstvu, če je bila ovadba vložena na policiji;

• olajšano naj bi bilo pridobivanje potrdila preko diplomatsko-konzularnih predstavništev o tem, da oseba ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

• ukinja se posebno potrdilo o zasegu predmetov, ki ga policija poleg zapisnika z identično vsebino sedaj izdaja osebam, pri katerih v okviru posameznih preiskovalnih dejanj zaseže predmete (odslej bodo zaseženi predmeti dokumentirani  v okviru zapisnika);

• možnost odvzema brisa ustne sluznice se v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice omejuje samo na uradno pregonljiva kazniva dejanja, ob sočasnem pogoju neogibne potrebnosti ukrepa z vidika predkazenskega postopka;

• med stroške kazenskega postopka naj bi se uvrstili tudi stroški zasega, odvzema, hrambe, prodaje in uničenja zaseženih oz. odvzetih predmetov, ki nastanejo pred, med ali po uvedbi kazenskega postopka.

Med pomembnejšimi vsebinskimi novostmi, ki prispevajo k večji ekonomičnosti, pa je tudi rešitev, po kateri naj bi oškodovanec sam kril stroške kazenskega postopka, ki se je začel na njegov predlog, če je po začetku glavne obravnave umaknil predlog, posledica česar je bila ustavitev postopka ali zavrnilna sodba.

S predlogom se določa posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), ob zgledu ureditve, ki velja v pripornih zadevah (200. člen Zakona o kazenskem postopku).