V teh dneh na več odsekih avtocestnega križa potekajo obnovitvena dela, zaradi katerih prihaja do občasnih prometnih zastojev in daljših kolon vozil. Na počivališču Barje smo danes, 22. junija 2009, predstavili aktivnosti policije ob napovedanih zgostitvah prometa, s katerimi želimo zagotoviti varnost v cestnem prometu med turistično sezono.

Zvočni posnetek izjave Matjaža Leskovarja (mp3) 

Aktivnosti policije je predstavil Matjaž Leskovar, višji policijski inšpektor v Sektorju prometne policije na Generalni policijski upravi, ki je voznikom tudi svetoval, kako naj ravnajo, da se bodo izognili nevarnostim ob tovrstnih zastojih.

Voznike je opozoril, da morajo ob zastojih spoštovati postavljeno prometno signalizacijo. Upoštevati morajo:

• na zožanem delu ceste naj se vozniki razvrščajo z dveh pasov na enega po t. i. sistemu zadrge, kar pomeni, da se vozniki drug za drugim izmenično razvrščajo po eden z levega in desnega pasu (predvidena globa za neupoštevanje tega določila je 40 evrov),

• v zastoju morajo pustiti prostor med kolonama vozil za morebiten prehod intervencijskih vozil (predvidena globa za prekršek je 200 evrov),

• na odstavnem in voznem pasu ter v predorih so prepovedani vožnja, parkiranje ali ustavitev; razen v sili (predvidena globa za prekršek je 260 evrov).

Nasveti voznikom

• Zaradi možnih zastojev in konic se od doma odpravite pravočasno.

• Pred odhodom preverite tehnično brezhibnost vozila.

• Vozite v ustreznem psihofizičnem stanju, saj alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter utrujenost bistveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu!

• Zaradi možnih zastojev oz. gostejšegai gostote prometa, prometnih nesreč, delovišč na cestah in cestninskih postajah ipd. spremljajte prometne informacije in se, če je le možno, odpravite na pot takrat, ko na cestah ni zastojev. 

• Če se zastoju ne morete izogniti, ostanite strpni in dosledno upoštevajte cestnoprometne predpise (vozite na zadostni varnostni razdalji in s hitrostjo, prilagojeno voznim razmeram, ne prehitevajte ...).

• Opremo (žarnice, varnostni trikotnik, prvo pomoč ?) imejte dosegljivo v avtomobilu.

Aktivnosti policistov

Ministrstvo za promet je kot nosilec in koordinator aktivnosti za letošnjo turistično sezono pripravilo dokument Varno poletje na slovenskih cestah.  Pri pripravi aktivnosti za izboljšanje stanja prometne varnosti v poletnih mesecih sta sodelovala tudi Ministrstvo za notranje zadeve in policija.

Kot je povedal Matjaž Leskovar, želimo s svojimi aktivnostmi v policiji povečati prometno varnost v poletnih mesecih in doseči izboljšanje sedanjega stanja, predvsem pa zmanjšati število mrtvih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.

"Prometnovarnostne razmere se namreč med turistično sezono običajno poslabšajo. Večja gostota prometa in raznovrstnost prometnih udeležencev sta poglavitni značilnosti prometa v poletnih mesecih, najpogostejša vzroka prometnih nesreč z najhujšimi posledicami pa sta prehitra oz. neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola," je pojasnil Leskovar.

V juniju, juliju in avgustu 2008 je bilo manj prometnih nesreč kot v istem obdobju leta 2007 oziroma se je varnost cestnega prometa izboljšala za 33,3 %, zato je poudaril: "Želimo si, da se varnost cestnega prometa v primerjavi z letom 2008 ne poslabša, zato si bomo prizadevali za ohranitev pozitivnega trenda, ki se je pokazal tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta."

Načrtovane aktivnosti policistov so predvsem naslednje:

• povečanje obsega nadzora hitrosti, psihofizičnega stanja udeležencev v prometu ("Promil") in nadzorov nad vozniki enoslednih motornih vozil,

• zagotavljanje sistematičnih nadzorov nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov,

• nadzori hitrosti na avtocestnem omrežju z vozili, v katerih je vgrajen videonadzorni sistem,

• policisti bodo prisotni predvsem tam, kjer je prometnovarnostna problematika večja (npr. ob zastojih), in bodo pomagali udeležencem cestnega prometa v skladu s svojimi pristojnostmi,

• policisti bodo nadzirali in dosledno ukrepali zoper tiste, ki prehitevajo, vozijo vzvratno ali mimo po odstavnih pasovih oziroma prehitevalnih pasovih, kljub prometnemu znaku, ki prehitevanje prepoveduje (vozišča avtocest ...),

• policisti bodo izvajali nadzore hitrosti s pomočjo tahografov,

• dosledno bodo ukrepali zoper voznike tovornih ali drugih vozil, ki zaradi počasne vožnje, nižje od največje dovoljene hitrost, za seboj ustvarjajo kolone vozil in se na prvem primernem kraju ne umaknejo, ki nepravilno parkirajo tovorna vozila in ne upoštevajo določb odredbe o omejitvi prometa,

• policisti bodo prisotni na kritičnih odsekih in v kritičnih obdobjih, kjer so kršitve cestnoprometnih predpisov in prometne nesreče najpogostejše,

• v bližini večjih prireditev (motozbori, kopališča ...) bodo policisti bodo policisti izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti.

Predstavili smo tudi postopek ustavljanja vozil z videonadzornim sistemom Provida.

Notranjost Provide

Statistični podatki

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v poletnih mesecih so:

• neprilagojena hitrost,
• nepravilna stran in smer vožnje,
• neupoštevanje prednosti.

Ob primerjavi glavnih vzrokov prometnih nesreč lahko ugotovimo, da se ti načeloma ne spreminjajo. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je prevelika oziroma neprilagojena hitrost, s katero je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola (skoraj tretjina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bila v lanski turistični sezoni pod vplivom alkohola!), vožnja pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi ter druge okoliščine.

Lani se je v lanskih poletnih mesecih (junija, julija in avgusta) zgodilo 5.800 prometnih nesreč, od tega kar 965 zaradi neprilagojene hitrosti, v katerih je bilo 573 povzročiteljev pod vplivom alkohola. Zaskrbljujoče je, da se neprilagojena hitrost še vedno pojavlja na prvem mestu med vzroki najhujših prometnih nesreč, saj je v tem obdobju zaradi hitrosti umrlo 31 udeležencev.

Alkohol je bil v juniju, juliju in avgustu 2008 pomemben dejavnik pri povzročitvi prometnih nesreč, saj jih je bilo od 4.835 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč kar 573 pod vplivom alkohola, 13 povzročiteljev pa je v prometnih nesrečah umrlo (kar je za 62 % manj umrlih povzročiteljev prometnih nesreč v primerjavi z letom prej). Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč se je tako zmanjšal in znaša 36 %. Skupna povprečna stopnja alkoholiziranosti se je delno zmanjšala in znaša 1,51 g alkohola na kg krvi.