Jesen počasi prehaja v zimo, ki nam bo gotovo postregla z mrazom, ledom in snegom. Glede na spremenjene vremenske razmere moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer.

Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti.

Zakon o varnosti cestnega prometa v 100. členu določa, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Kaj je zimska oprema in zimske razmere je podrobneje opredeljene v podzakonskih predpisih.

4. člen Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji predpisuje, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in od tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ob poledici, do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta normalno prevozna in primerna za promet vozil (zimske razmere), predpisano zimsko opremo. Zimske razmere na cesti so tudi tedaj, ko je vozišče zasneženo ali poledenelo (snežna ali ledna deska), čeprav ne sneži.

Na cestah v Republiki Sloveniji, na katerih so zimske razmere, je prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarne snovi in za izredne prevoze.

Po 8. in 9. členu Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu se kot zimska oprema motornih vozil smatrajo:

1. pri dvoslednih motornih vozilih z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikih:
   • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
   • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled).
2. pri dvoslednih motornih vozilih z največjo dovoljeno maso, ki presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikih:
   • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
   • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
3. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 4mm.
4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na robu proizvajalčevo oznako "M+S".
5. Ne glede na pogoje navedene v prejšnjih odstavkih se šteje štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu v priobalnem področju Slovenije, tudi poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 2 mm. Za priobalno področje se smatra območje, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z R. Italijo, meja z R. Hrvaško ter naslednje ceste (ki so vključene v to področje):
   - G 1-7 mejni prehod Krvavi potok - Kozina;
   - G 1-10 Kozina - Kastelec in
   - R3-623 Kastelec - Podgorje - meja z R. Hrvaško.

Pnevmatike na vozilih, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine) (4. člen Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu).

Policisti pri kontroli voznikov in vozil v cestnem prometu preverjajo tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Voznik, ki nima ustrezne zimske opreme se po 100. členu Zakona o varnosti cestnega ršenja Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji, ki prepoveduje vožnjo za tovorna vozila s priklopnimi vozili in za vozila, ki prevažajo nevarne snovi ter izredne prevoze ob zimskih razmerah, pa se voznik kaznuje z denarno kaznijo 50.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z najmanj 500.000 SIT.

Varnost cestnega prometa pozimi v letih 1995-2002

1. Število in posledice prometnih nesreč

Kot je razvidno iz preglednice, je število prometnih nesreč v primerjalnem obdobju približno enako v vseh zimskih obdobjih, se je pa število prometnih nesreč s smrtnim izidom v zadnji zimi v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej zmanjšalo za 22%:

• 1995-1996 skupaj 12.498 prometnih nesreč,
• 1996-1997 skupaj 12.672 prometnih nesreč,
• 1997-1998 skupaj 12.574 prometnih nesreč,
• 1998-1999 skupaj 12.570 prometnih nesreč,
• 1999-2000 skupaj 13.004 prometnih nesreč,
• 2000-2001 skupaj 12.169 prometnih nesreč in
• 2001-2002 skupaj 12.293 prometnih nesreč.

Očitna razlika je v vrsti in posledicah prometnih nesreč, ki so se zgodile. Posledice v posameznem obdobju prikazuje spodnja preglednica.

Iz preglednice je razvidno število in vrsta nastalih posledic v prometnih nesrečah. Najhujše posledice prometnih nesreč so bile v pozimi 97/98. Na nastanek oziroma povečanja števila posameznih posledic (smrt, hudo, lahko telesno poškodovani) ima velik vpliv stanje in prevoznost cest, vremenske razmere ter pa upoštevanje pozitivne zakonodaje (uporaba zimska oprema). Glede na posledice v zadnji zimi lahko ugotovimo, da je bila prometna varnost najbolj ugodna doslej.

2. Delež prometnih nesreč po vrsti v posameznem obdobju

• 1995 - 1996
  - 0,76 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 12,06 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 87,18 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.

• 1996 - 1997
  - 0,66 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 12,93 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 86,41 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.

• 1997 - 1998
  - 0,91 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 15,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 83,19 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 1998 - 1999
  - 0,59 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 12,01 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 87,40 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 1999 - 2000
  - 0,54 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 17,22 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 82,24 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 2000 - 2001
  - 0,58 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 20,31 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 79,10 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 2001 - 2002
  - 0,46 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  - 21,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  - 77,64 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

Po vrsti prometne nesreče (glede na posledico) posamezna zima ne izstopa. Porast števila prometnih nesreč s smrtnim izidom je opazen le v letih 1998 - 1999 in 2000 - 2001. V navedenih zimskih sezonah je bila zima izredno mila, kar je imelo za posledico večje število udeležencev v cestnem prometu (tudi tisti ki so ponavadi uporabljali sredstva javnega prevoza), večje hitrosti (suhe ceste, jasno vreme, malo padavin,...) ipd.

3. Umrli v prometnih nesrečah glede na vzroke prometnih nesreč

Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč tudi pozimi, povezana pa je predvsem z ugodnim stanjem vozišča. Bolj kot so zime mile in suhe, večji je problem hitrosti.

4. Neuporabe zimske opreme - ugotovljene kršitve

Spodnja preglednica prikazuje posamezno število kršitev cestno prometnih predpisov v primerjalnih obdobjih. Zaradi spremembe zakonodaje se ugotovljene kršitve nanašajo predvsem na 34. točko, 229. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v veljavi do 31.04.1998) in 100. člen Zakona o varnosti cestnega prometa. Pri obeh zakonskih določbah gre za uporabo zimske opreme.

Število ugotovljenih kršitev se je v zadnji zimi zmanjšalo. Pričakujemo, da bo podobno tudi v prihajajoči zimi 2002 - 03, saj se ugotavlja povečana uporaba zimske opreme. Vpliv na doslednejšo uporabo zimske opreme moramo iskati tudi v spremembah zakonskih določb - Odredbe o omejitvi prometa, Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu in pa spoznanju voznikov, da zimska oprema omogoča varnejše odvijanje prometa, hkrati pa vpliva tudi negativno z zbujanjem "lažnega občutka varnosti" (uporaba zimskih pnevmatik ne pomeni, da lahko voznik prekorači dovoljeno hitrost oziroma vozi hitreje, lahko pa vozi varneje zaradi boljšega oprijema vozila z podlago).

5. Posledice prometnih nesreč glede na stanje vozišča

V tabeli so prikazane posledice glede na stanje vozišča. Zajete so vse prometne nesreče, ki so se zgodile pozimi v sedemletnem obdobju (4 mesece na leto od 15.11.1995 - 15.03.2002).

Kot je razvidno iz tabele največ udeležencev v prometnih nesrečah umre na suhem in po vsej verjetnosti normalno prevoznem vozišču (upoštevajoč zimsko obdobje), na takšnem vozišču se jih tudi največ poškoduje (lahko ali hudo). Tovrstne nesreče so neposredno povezane z neprilagojeno hitrostjo.

6. Zaključek

Večina prometnih nesreč pozimi se zgodi v relativno dobrih voznih pogojih. V takšnih pogojih nastanejo tudi najhujše posledice. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se večina voznikov zaveda nevarnosti vožnje v zimskih razmerah, ob izboljšanih voznih pogojih pa pozabijo na nevarnost in vozijo brezskrbno in nekateri celo nepremišljeno.

V zimskem času, moramo slabše vozne razmere pričakovati (poledico) zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljena vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na:

• propustih,
• mostovih in viaduktih,
• v usekih,
• na delih cest, ki vodijo skozi gozd in
• na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja).

Nasveti voznikom

Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti:

• akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke, ter preveriti stanje elektrolita v celicah;
• hladilni sitem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine;
• sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje);
• olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici;
• sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju;
• metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati;
• klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav;
• sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo;
• tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila;
• ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrirajočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice.

Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi

• hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
• povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami,
• zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko,
• ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje,
• zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila,
• vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti,
• posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica,
• računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno,
• med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost.

Pripravil Sektor za cestni promet Uprave uniformirane policije