Slovenija kot kandidatka za vstop v schengenski prostor, ki je predviden za konec tega leta, je julija letos uspešno zaključila integracijo v SIS oz. Schengenski informacijski sistem (SISone4all). Sledile so intenzivne priprave in testiranja, jutri, 1. septembra 2007, pa ga bo začela tudi uporabljati.

Z jutrišnjim dnem bodo slovenski policisti Schengenski informacijski sistem tako že začeli uporabljati za iskanje in vnos podatkov o osebah in predmetih, za katerimi je skladno z zakonodajo izdan razpis za iskanje s strani pristojnih organov (spodaj naštete kategorije).

Schengenska evalvacijska skupina bo od 16. do 20. septembra 2007 nato preverila uresničevanje schengenskega pravnega reda v Sloveniji, ki se neposredno navezuje na uporabo SIS.

Katere kategorije podatkov vsebuje Schengenski informacijski sistem?

Zbirka podatkov v računalniškem sistemu, ki si ga delijo vse države na schengenskem območju, vsebuje samo točno določene kategorije podatkov: podatke o iskanih ali pogrešanih osebah in osebah, ki se jim tajno sledi (prikrito evidentiranje), ter podatke o ukradenih ali drugače odtujenih vozilih in drugih predmetih (osebni dokumenti, orožje in denar). Kategorije razpisov v SIS so naslednje:

• 95. člen - podatki o osebah, za katere se zaprosi za prijetje zaradi izročitve ali predaje;
• 96. člen - podatki o tujcih, za katere je razpisana zavrnitev vstopa;
• 97. člen - podatki o pogrešanih osebah ali osebah, ki zaradi njihove lastne zaščite ali odvračanja nevarnosti na zahtevo pristojnega organa ali pristojnega sodišča pogodbenice razpisnice potrebujejo začasno policijsko zaščito;
• 98. člen - podatki o pričah, o osebah, ki se morajo v okviru kazenskega postopka zglasiti na sodišču zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali o osebah, katerim je treba vročiti kazensko sodbo ali vabilo za nastop prestajanja zaporne kazni;
• 99. člen - podatki o osebah ali vozilih za namene prikritega evidentiranja ali namenske kontrole;
• 100. člen - podatki o predmetih, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih.

Kateri podatki oseb so lahko zapisani v Schengenskem informacijskem sistemu?

Za osebe se v SIS navedejo samo naslednji podatki: priimek in ime, morebiten vzdevek; prva črka drugega imena; datum in kraj rojstva; spol; državljanstvo; podatek, ali je oseba oborožena in ali je nasilna; razlog za razpis ukrepa in predlagani ukrep.

Tako osebne podatke kot tudi podatke o predmetih ali vozilih lahko pooblaščene osebe uporabljajo le v skladu z nameni, opredeljenimi s Schengensko konvencijo. Podatki o osebah veljajo kot osebni podatki in so skrbno varovani. Zanje se v okviru SIS poleg določil Schengenske konvencije in Zakona o varstvu osebnih podatkov upoštevajo tudi določila Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

Več o pravicah posameznikov v okviru Schengenskega informacijskega sistema

Kdo ima dostop do podatkov v Schengenskem informacijskem sistemu?

Dostop do podatkov, shranjenih v SIS, in pravico njihove neposredne uporabe imajo izključno organi, pristojni za:

• mejno kontrolo in druga policijska preverjanja v notranjosti države (v Sloveniji je to Policija);
• organi, pristojni za izdajanje vizumov (to so diplomatsko-konzularna predstavništva RS v tujini);
• centralni organi, pristojni za obravnavanje prošenj za izdajo vizumov (v Sloveniji je to Ministrstvo za zunanje zadeve);
• organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za bivanje in izvajanje predpisov o tujcih v okviru uporabe te konvencije v zvezi z gibanjem oseb (v Sloveniji so to upravne enote);
• organizacije, pristojne za registracijo motornih vozil in izdajo registrskih tablic (v Sloveniji so to upravne enote);
• pristojni pravosodni organi držav članic in EUROPOL, EUROJUST.

Kaj je namen Schengenskega informacijskega sistema?

Namen schengenskega informacijskega sistema je vzdrževanje javnega reda in javne varnosti, vključno z nacionalno varnostjo, na ozemljih držav članic (uporabnic sistema pogodbenice). Preko tega skupnega sistema si države oz. končni uporabniki (policija, carina, konzulati idr.) namreč izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti v zvezi s pretokom oseb na teh ozemljih. Za nemoteno delovanje SIS v Sloveniji je odgovoren urad Sirene, ki je vzpostavljen v okviru Policije.

Več o Schengenskem informacijskem sistemu in uradu Sirene
Več o vključevanju Slovenije v schengenski prostor