Policija in Mednarodno policijsko združenje (IPA - International Police Association) bosta v soboto, 14. aprila 2007, organizirali preventivno akcijo z naslovom Storimo nekaj zase!
Zainteresirano javnost in predstavnike medijev vabimo, da se ob 11. uri na Inštitutu za rehabilitacijo RS (v bivši Soči) udeležite okrogle mize, na kateri bodo sodelovali priznani strokovnjaki za področje cestnega prometa.
Popoldne, med 15. in 18. uro, pa vam bodo strokovnjaki za prometno varnost na parkirišču BTC ob hali A predstavili osnovne elemente in ukrepe za zagotavljanje tako aktivne kot pasivne varnosti motoristov.
Tema in rdeča nit okrogle mize bo predstavitev nevarnosti, povezanih z udeležbo v prometu. Da bi se jim lahko izognili, pa moramo imeti znanje in veščine za obvladovanja motornega kolesa. Na okrogli mizi, povezoval jo bo novinar Vala 202 Janez Martinčič, bo zato sodelovalo več strokovnjakov za prometno varnost, posameznikov s slovenske motoristične scene in predstavnikov institucij, ki so pomembne za varnost v prometu: vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije GPU Robert Sušanj, komandir Postaje prometne policije Ljubljana Janez Gradin, inštruktor varne vožnje Brane Legan, predstavnik Inštituta za rehabilitacijo dr. Klemen Grabljevec, psiholog dr. Peter Umek s Fakultete za varnostne vede, predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Ministrstvu za promet in zveze mag. Bojan Žlender, predstavnik Reševalne postaje Ljubljana Danijel Andolšek, predstavnik društva Maksi Blaž Žgajnar, najboljši slovenski voznik rallyja na motociklu Miran Stanovnik, predstavnik Zveze motoklubov Slovenije Leopold Pungerčar in sodni izvedenec prometne stroke dipl. ing. Miran Mozetič.
V popoldanskem delu prireditve na parkirišču BTC ob hali A bodo predstavniki policije, vojske, reševalne službe, gasilcev, AMZS-ja, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predstavniki različnih podjetij udeležencem predstavili aktivnosti in delo policije ter drugih institucij, usposabljanje za varno vožnjo motociklov (tečaje varne vožnje), zaščitno opremo za motoriste, pnevmatike, varnostne blazine in druge napredne sisteme za aktivno varnost motociklov, načine reševanja in drugo. Na prireditvenem prostoru bo svoje vozniške izkušnje z vami delil tudi najboljši slovenski voznik rallyja na motociklu Miran Stanovnik.
Pridružite se nam in storite nekaj zase!
Organizatorji prireditve, člani sekcije IPA - Moto kluba skupaj s policijo poudarjajo, da ni dovolj le govoriti, kaj bi drugi morali storiti za motoriste, temveč da lahko zase največ storijo motoristi sami.
Opomin vsem motoristom je žalostno dejstvo, da se vsako leto na naših cestah ponesreči nekaj sto motoristov.
Statistika prometnih nesreč v letu 2006 kaže 61 mrtvih motoristov (vključno s sopotniki in vozniki koles z motorjem). Vzroki so različni, najpogosteje pa gre za neprilagojeno hitrost, nepravilno vožnja skozi ovinke (t. i. sekanje ovinkov), nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje varnostne razdalje itn.
Povzročitelji teh hudih nesreč so tako motoristi kot tudi drugi udeleženci. Črne kronike v medijih in v statističnih podatkih se polnijo predvsem s številkami umrlih, žal pa se premalo govori in piše o udeležencih prometnih nesreč, ki so bili telesno poškodovani.
V letu 2006 je na slovenskih cestah med vozniki enoslednih motornih vozil umrlo 54 oseb, 257 jih je bilo hudo, 920 pa lahko telesno poškodovanih. V primerjavi z letom 2005 se je število umrlih med njimi (vozniki koles z motorjem in motornih koles) povečalo za 38,5 %, število hudo poškodovanih se je zmanjšalo za 12,9 %, število lahko poškodovanih pa se je povečalo za 6,6 %.
Rehabilitacija hudo poškodovanih je mnogokrat dolgotrajna in bolj ali manj uspešna. Ob vsem tem ne trpijo samo poškodovanci, ampak so posredno prizadeti tudi številni drugi: družina, okolica, družba.
Res je, da bi se morali predvsem motoristi sami zavedati vseh nevarnosti in tveganj, ki so jim izpostavljeni pri vožnji s svojimi "jeklenimi konjički". Vendar pa bi se morali posledic svojega obnašanja, s katerim pri vključevanju, prehitevanju in vseh drugih elementih vožnje povzročijo nevarnost, zavedati tudi drugi udeleženci v cestnem prometu.
Vsi bi morali poznati vrste in stopnje tveganja, ki ga povzroči nek premik, ne glede na to, ali smo peš, na kolesu ali v avtomobilu.
Tudi načrtovalcem, graditeljem, opremljevalcem in vzdrževalcem cest bi morala biti skrb za varnost prometa zelo pomembna. S svojim delom pripravijo "teren", od katerega sta potem tudi odvisni vrsta in stopnja tveganja ter posledično nevarnost, katere končni rezultat je lahko prometna nesreča.