Ponovno se začenja enotedenska preventivna akcija za zmanjševanje hitrosti na naših cestah. Akcija bo potekala od 17. do 23. aprila 2023, v tem času pa bomo policisti preverjali, ali vozite prehitro. Hitrost je namreč lahko izjemno nevarna za voznike in potnike, posebno pomembna pa je pri (ne)varnosti ranljivejših udeležencev v prometu, torej pešcih, kolesarjih in motoristih.

Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo varneje. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje ohranijo tudi po tem, ko poostreni nadzori ne potekajo več.

Voznikom svetujemo, da spoštujete omejitve hitrosti in svojo vožnjo prilagodite razmeram na cesti. S tem boste pomembno zmanjšali nevarnost nastanka prometnih nesreč ter poskrbeli za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.

Potekal bo tudi maraton nadzora hitrosti

Tudi letos se bomo pridružili vseevropski akciji in izvedli maraton nadzora hitrosti. Ta bo potekal v petek, 21. aprila 2023. Na spletni strani policije bomo objavili tudi lokacije, na katerih bo potekal maraton nadzora hitrosti. Agencija za varnost prometa, ki akcijo koordinira in v tem času izvaja preventivne aktivnosti in medijsko kampanjo, bo za maraton nadzora hitrosti zagotovila 1.200 preventivnih pripomočkov. Z njimi bodo voznike dodatno opozarjali na prilagojeno hitrost, ustrezno varnostno razdaljo in druge elemente varne vožnje.

Neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok najhujših nesreč

Neprilagojena hitrost je glavni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih letih približno petina prometnih nesreč zgodilo prav zaradi tega. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih letih se giba okrog 37 odstotkov.

Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, do katerih je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč, kar tretjino, se zgodi na cestah izven naselja. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro ter med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnjevečerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi ob koncih tedna.

Višja ko je hitrost, hujša je posledica prometne nesreče

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost ranljivih skupin. Izven naselij, denimo na avtocestah, je problematična kombinacija hitre vožnje in kratke varnostne razdalje med vozili.
Skrb vzbuja tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta namreč pogosto usodna kombinacija prometnih z najhujšimi posledicami. Lani je bilo zabeleženih 610 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, kjer je bil vzrok »neprilagojena hitrost«, v njih pa je življenje izgubilo 9 oseb, še opozarja Agencija za varnost prometa.

Za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami

Da bi bile naše ceste čim varnejše, moramo poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. Zato v policiji znova opozarjamo – vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti!

Preventivni nasveti za udeležence v prometu

• V naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti.
• Zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše in pred prehodi za pešce.
• Na regionalnih cestah in pri zavijanju oziroma vključevanju dodatno preverite, ali se morda približuje motorist oziroma drugo vozilo.
• Ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite.
• V slabših razmerah za vožnjo, denimo v mraku, megli ali ob močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje.
• Čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, ampak raje sporočite, da boste prišli pozneje.