Začetek nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki bo potekala do 12. decembra 2021, smo predstavniki Policije in Javne agencije RS za varnost prometa na današnji novinarski konferenci pospremili s predstavitvijo rezultatov raziskave javnega mnenja o varnosti cestnega prometa v Sloveniji.
Začenja se preventivna akcija Varno brez alkohola v prometu
V ponedeljek, 6. decembra 2021, se začenja tretja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcijo, ki bo potekala do nedelje, 12. decembra 2021, koordinira Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju s Policijo in nevladnimi organizacijami.
Na medresorski novinarski konferenci so sodelovali: Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa, Jure Smolič, mag. posl. ved, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Dragica Sternad Pražnikar iz Sektorja za koordinacijo in razvoj varnosti cestnega prometa ter mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo letos za 27 odstotkov več smrtnih žrtev kot lani
Zloraba alkohola je do konca novembra letos botrovala 1.277 prometnim nesrečam, 631 telesnim poškodbam in 33 smrtnim žrtvam. Kljub temu, da je bilo letos le za en odstotek več prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola, pa je bilo smrtnih žrtev za kar 27 odstotkov več. V prvih petih mesecih letošnjega leta (od 1. januarja do 31. maja) je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola umrlo 7 oseb, nato pa v pol leta kar 26 (od 1. junija do 27. novembra).
Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos zanaša 1,42 promila, med smrtnimi prometnimi nesrečami pa 1,39 promila. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji od 45 do 54 in od 55 do 64 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji alkohola v krvi (med 0,01 in 0,5 promila) je letos umrlo 5 oseb.
Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (12 umrlih).
Letos sta bila najmlajša med smrtnimi žrtvami mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola in oba voznika enoslednega motornega vozila, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila. Najstarejši povzročitelj je imel 80 let, voznik osebnega avtomobila, ki je v prometni nesreči tudi umrl.
Jože Hribar: "Alkohol ni 'kriv' za prometno nesrečo, odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan!"
Na novinarski konferenci je direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., izpostavil: "Agencija za varnost prometa v mesecu, ki je tradicionalno povezan s praznovanji, znova opozarja, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Pod vplivom alkohola in drog mislite, da vozite bolje kot dejansko. Temu sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot. Alkohol pa ni 'kriv' za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan in povzroči nesrečo.
Zelo zmotna so tudi prepričanja, da lahko obilna hrana ublaži posledice pitja alkohola. Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje. Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola. Izgovori, da so nas drugi prepričali v pitje, da je pot do doma zelo kratka ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo velika tveganja.
Bodite torej 0.0 voznik in tako izkazujte tudi spoštovanje do požrtvovalnega dela predanih ljudi v zdravstvu. Neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice ne sodi v promet. Ravnajte odgovorno in spoštljivo, naj bodo ceste prostor solidarnosti in ne objestnega ravnanja."
Mag. Kapun: "V prihajajočem tednu bomo policisti pri voznikih dosledno preverjali prisotnost alkohola, pa tudi drog"
Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun je napovedal: "Da bi bile slovenske ceste varne za vse prometne udeležence, bomo policisti med 6. in 12. decembrom 2021 po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. Več pozornosti pa bomo namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih.
Namen poostrenega nadzora je, da v sodelovanju z drugimi subjekti prispevamo k osveščanju o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, zmanjšanju števila neodgovornih voznikov ter s tem tudi k zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu. V tem času bo na številnih cestnih relacijah po državi zato mogoče opaziti povečano število policistov, ki bodo preverjali tako vožnjo pod vplivom alkohola kakor tudi vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil. Poostrene kontrole bodo potekale ob različnih časovnih obdobjih in na različnih cestnih relacijah. Preizkus alkoholiziranosti bodo policisti odredili tudi vsem kršiteljem hujših prekrškov (visoka prekoračitev hitrosti, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje določil o prednosti itd.).
Policisti bodo nadzirali tudi spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), in sicer bodo preverjali, kje oz. v katerih gostinskih lokalih so vozniki, kontrolirani v poostrenem nadzoru, in udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku uživali alkoholne pijače. Organizatorje javnih prireditev, lastnike gostinskih lokalov ter trgovce ob tem opozarjamo, naj pri prodaji in ponudbi alkoholnih pijač dosledno spoštujejo ZOPA in alkohola ne prodajajo oz. ponujajo opitim in mladoletnim.
Poleg tega so aktivnosti slovenskih policistov usklajene z aktivnostmi drugih subjektov v državi in Roadpolom, evropsko mrežo prometnih policij, ki v okviru akcije Alcohol & Drugs koordinira nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v več evropskih državah.
V zadnjem obdobju se sicer delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci prometnih nesreč, ni bistveno spremenil in ostaja približno na desetih odstotkih. Vendar pa je zaskrbljujoče, da več kot tretjina voznikov, ki povzroči smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Kar vsaka tretja smrtna prometna nesreča se torej zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zato vse voznike pozivamo, naj nikar ne sedejo za volan, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi, oziroma naj si zagotovijo varen prevoz. K varni in odgovorni udeležbi v prometu pozivamo tudi kolesarje in pešce!"
Alkohol v prometu v obdobju od januarja do novembra letos – statistični podatki
Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev je letos do 27. novembra zabeleženih 1.277 prometnih nesreč oz. en odstotek več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo naša 525. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je do konca novembra umrlo 33 (26) udeležencev oz. kar 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 96 udeležencev (17 odstotkov manj), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 535 udeležencev (21 odstotkov več). Izračun na podlagi podatkov iz let 2019 in 2020 kaže, da vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo smrtno prometno nesrečo povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu.
Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 61 prometnih nesreč (lani 56). Povzročili so 8 smrtnih prometnih nesreč, eno več kot lani. Zaradi prepovedanih drog je bilo odrejenih 1.187 strokovnih pregledov za droge, od katerih je bilo 179 pozitivnih.
Alkohol, hitrost in nepravilna stran/smer vožnje so še vedno usodna kombinacija
Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (12 umrlih). Zaradi teh dveh vzrokov je bilo zabeleženih kar 88 odstotkov vseh smrtnih žrtev oziroma 29 od 33 umrlih. Vožnja z neprilagojeno hitrostjo je pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma. Kombinacija teh dveh dejavnikov je žal prevečkrat usodna.
Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil
Vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil pod vplivom alkohola so povzročili skupaj 28 smrtnih prometnih nesreč, oziroma kar 85 odstotkov. 18 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, 10 pa vozniki enoslednih motornih vozil (7 motorno kolo, 3 moped). Po eno smrtno prometno nesrečo so povzročili voznik tovornega vozila, kolesar in pešec pod vplivom alkohola, dve pa voznik traktorja.
Četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola z vozniškim stažem nad 31 let
Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 8 oseb, do 3 leta – 2 osebi, od 3 do vključno 5 let – 2 osebi, od 6 do vključno 10 let – 2 osebi, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 5 oseb in od 31 let naprej – 8 oseb. Najmlajši alkoholizirani povzročitelj smrtne prometne nesreče je imel 15, najstarejši pa 80 let, oba sta v prometni nesreči tudi umrla. Med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,39 promila. Neslavni "rekorder" med njimi je imel 3,14 promila, voznik osebnega avtomobila v starosti 57 let.
Smrtnih žrtev največ v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji
Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo posavska regija s statistično 7,68 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, obalno-kraška regija s statistično 7,56 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev in jugovzhodna Slovenija s statistično 7,29 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, prednjačita podravska (10 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 3,54 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev, so zabeležili v koroški statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz zasavske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.
Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu, saj se možganski nadzorni centri začnejo izklapljati
Policija in Javna agencija RS za varnost prometa opozarjata, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim "izklapljajo", nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav t. i. tunelskega vida, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg tega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.
Videoizjava mag. Ivana Kapuna ob začetku decembrske akcije Varno brez alkohola v prometu
Poziv vsem udeležencem v prometu
Vsi udeleženci cestnega prometa naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Vozniki naj bodo vselej še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti.
Vsem udeležencem v prometu želimo varno pot in da bi na vsak cilj prišli srečno!
Gradivo, predstavljeno na novinarski konferenci
Statistični podatki – alkohol v obdobju od januarja do novembra 2021
Javnomnenjska raziskava o varnosti cestnega prometa (december 2021)
Ključni poudarki javnomnenjske raziskave o varnosti cestnega prometa
Povezane vsebine
Alkohol ubija, največkrat nedolžne
