Na skupni novinarski konferenci ob začetku dvotedenske nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, ki bo potekala od 1. do 13. oktobra, smo predstavniki različnih institucij opozorili na problematiko pešcev v prometu, še posebej otrok in starejših oseb, ki so kot pešci med najranljivejšimi kategorijami prometnih udeležencev. Pred nami so namreč meseci, ki so do pešcev najmanj prizanesljivi. Največ nesreč z udeležbo pešcev je prav jeseni in pozimi, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa spolzke. Policisti bomo v naslednjih dneh poleg preventivnih aktivnosti zato izvajali tudi poostrene nadzore, kjer bomo pozorni na nepravilnosti pešcev, še posebej pa na kršitve voznikov motornih vozil, s katerimi ogrožajo pešce.

Varnost pešcev je ena izmed prioritet nacionalnega programa in preventivnih ter vzgojnih aktivnosti tako Javne agencije RS za varnost prometa, ki je tudi nosilka nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, kot tudi Policije.

Na fotografiji z leve: Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Vesna Marinko, mag. upr. ved, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, in doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno tehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je na današnji novinarski konferenci med drugim poudaril, da smo ljudje v prometu najprej pešci, saj je hoja najbolj naraven način gibanja. "Šele potem, kasneje, se znajdemo v drugih vlogah. Vendar nas hoja dejansko spremlja celo življenje. Najprej jo osvajamo v spremstvu staršev in drugih odraslih, od katerih tudi povzemamo navade in obnašanje, nato pa samostojno na poti na različne dejavnosti. Prepogosto pa se ne zavedamo, da smo med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu in da lahko k svoji varnosti največ pripomoremo prav sami. Ne pozabimo, da v prometu pešci nimamo absolutne prednosti, ter poskrbimo, da smo vidni in – zaradi upoštevanja predpisov – tudi predvidljivi!" je še opozoril Kapun.

Tudi Vesna Marinko, predstavnica Javne agencije RS za varnost prometa, je poudarila, da morajo pešci z uporabo odsevnikov skrbeti za svojo vidnost. V ta namen bo agencija v kratkem razdelila 16.000 odsevnih teles po vsej Sloveniji. Voznike pri agenciji še pozivajo, naj pešcem odstopijo prednost na prehodih in prilagodijo hitrost vožnje, še zlasti v naseljih, pešce pa opozarjajo, naj se vedno prepričajo, ali razmere res omogočajo varno prečkanje. Opozarjajo tudi na odvračanje pozornosti od dogajanja v prometu zaradi vse pogostejše uporabe mobilnih telefonov. Ti namreč odvračajo pozornost od dogajanja v prometu, po raziskavah se reakcije pešca zmanjšajo celo do 60 odstotkov. Marinkova je ob tej priložnosti izpostavila še nove oblike e-mobilnosti, kot so e-skiroji in podobne oblike posebnih prevoznih sredstev, ki vse bolj zavzemajo površine, namenjene pešcem, zaradi česar je agencija po njenih besedah že predlagala posodobitev zakonske ureditve.

Doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno tehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je opozoril, da je treba pešcem nuditi varno in udobno infrastrukturo (primerne površine za pešce z ustreznimi dimenzijami, ki so ustrezno oblikovane oz. pešcu prijazne, primerno označeni prehodi za pešce itd.). Odgovorni urednik Motorevije AMZS Blaž Poženel pa je dejal, da se AMZS že vrsto let ukvarja z vprašanjem, kako lahko tehnologija pomaga k večji varnosti pešcev: "Skozi teste ugotavljamo, kako učinkoviti in koristni so sodobni asistenčni sistemi v avtih. Varnostna tehnologija v avtih je v zadnjih letih naredila sicer velik korak naprej, a še vedno moramo za varnost pešcev najprej poskrbeti pešci sami in vozniki. Tehnologija ne more pretentati fizike in še dolgo ne bo nadomestila voznika, lahko pa pomaga preprečiti ali omiliti posledice trkov v pešce zaradi nepozornosti voznika."

Že ta četrtek, 3. oktobra, bo v 55 slovenskih občinah potekala skupna koordinirana terenska akcija, v kateri bo agencija razdelila 16.000 odsevnih teles. Aktivna raba odsevnih teles nam v temi in mraku lahko reši življenje! Na fotografiji dogajanje na interaktivnih igralih v Minicityju, kjer se je 150 otrok iz različnih slovenskih krajev danes učilo o prometni varnosti.

Raziskava agencije iz leta 2017 pokazala, da kar 93 odstotkov pešcev ni uporabljalo nobenega odsevnika

V letu 2019 je kar 9 od 11 umrlih pešcev umrlo v temnem delu dneva. Podatki za petletno obdobje (2014–2018) sicer kažejo, da približno dve tretjini pešcev (47 od 75 umrlih pešcev oz. 63 odstotkov) umreta v temnem delu dneva, ko je vidljivost slabša. Nihče izmed umrlih pešcev v obdobju od 2014 dalje ni imel odsevnega telesa. Prav tako so podatki pilotnega opazovanja pešcev, ki so ga na agenciji izvedli leta 2017, pokazali, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek: le 1,2 odstotka pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak, 4,2 odstotka neko drugo odsevno površino, kar 93 odstotkov pešcev pa ni uporabljalo nobenega odsevnika.

Problematika pešcev – statistični podatki

V letu 2019 je 6 (55 odstotkov) pešcev umrlo v naselju, 5 pa jih je umrlo na cestah izven naselja (2 na avtocesti). V zvezi z lokacijo smrtnih nesreč je največ pešcev letos umrlo pri pravilnem prečkanju vozišča (3 umrli), 2 sta umrla pri nepravilnem prečkanju vozišča, 2 pri hoji ob cestišču ter 2 pri prečkanju avtoceste. V obdobju zadnjih 5 let je 53 odstotkov pešcev (40 od 75 umrlih) umrlo v naselju. Največ pešcev je bilo povoženih na prehodu za pešce ob pravilnem prečkanju cestišča – 26 umrlih od 75 umrlih oz. 35 odstotkov), 10 pešcev je bilo povoženih pri hoji ob robu cestišča (13 odstotkov), 10 pešcev je umrlo na avtocesti – od tega 5 pri prečkanju avtoceste.

V letu 2019 je bila pri 7 umrlih pešcih, ki so bili sami povzročitelji prometne nesreče, pri 5 preverjena prisotnost alkohola in prepovedanih drog – od tega so bili 4 pod vplivom alkohola (eden tudi droge). Povprečna stopnja alkohola pri umrlih je visoka, kar 1,62 g/kg. V zadnjih petih letih (2014–2018) je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev umrlo 11 pešcev, kar v 8 primerih so bili alkoholizirani pešci sami povzročitelji prometne nesreče.

Več informacij z novinarske konference v sporočilu AVP: Agencija za varnost prometa bo za večjo varnost pešcev razdelila 16.000 odsevnih teles

Povezane vsebine

Vozniki, pazite na pešce!

Bodi preVIDEN - nasveti pešcem za varnejšo udeležbo v prometu

Foto: AVP/Aleksandar Domitrica