Vprašanja:

1. Zanima me, kje na vaši spletni strani lahko najdem obrazec za prijavo prireditve? Ali moram prijavo oddati na policijski postaji?
2. Kdaj je začel veljati zakon o navijačih in za kakšen prekršek so navijači lahko kaznovani s prepovedjo obiska tekem?
3. V poletnem času nameravamo organizirati zasebno zabavo z živo glasbo in piknikom na terasi stanovanjske hiše v Ljubljani; zabavo bi podaljšali v večerne ure. Kakšne so naše obveznosti, da se izognemo morebitnim zapletom?
4. Imamo gostinski lokal, v katerem občasno čez vikend naredimo zabavo z didžejem. Zanima nas, ali moramo vse te dogodke prijaviti policiji in najeti varnostnike?
5. Vprašanje se nanaša na svobodo gibanja pri vsakoletni maturantski paradi po Slovenski cesti v Ljubljani. Če udeleženci poskusijo zapustiti kolono, jih varnostniki ustavijo in pošljejo nazaj. Ali je to dovoljeno? Menim, da je to kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
6. Do kdaj so lahko najstniki, stari 15–16 let, zunaj brez spremstva staršev?
7. Ali je treba predhodno najaviti tekmovanje z replikami vojaških pušk, ki izstreljujejo t. i. bele kroglice airsoft? Tekmovanje bo potekalo blizu naselja.

Odgovori:

1. Zanima me, kje na vaši spletni strani lahko najdem obrazec za prijavo prireditve? Ali moram prijavo oddati na policijski postaji?

   
   Obrazce za prijavo javne prireditve najdete na tej povezavi:

   • Javni shodi in prireditve 

   
   Izpolnjene obrazce morate osebno prinesti na lokalno pristojno policijsko postajo ali v policijsko pisarno, kjer prireditev prijavite.

2. Kdaj je začel veljati zakon o navijačih in za kakšen prekršek so navijači lahko kaznovani s prepovedjo obiska tekem?

   
   Državni zbor Republike Slovenije je 30. januarja 2013 sprejel predlog Zakona o nalogah in pooblastilih policije, dne 7. februarja 2013 pa tudi predlog Zakona o organiziranosti in delu policije. Zakona sta začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa sta se začela šestdeseti dan po njuni uveljavitvi, 4. maja 2013.

   Več o tem na spodnjih povezavah:

   • 4. maja se začneta uporabljati nova policijska zakona
   • Nasilja in nestrpnosti na športnih prireditvah ne toleriramo!

3. V poletnem času nameravamo organizirati zasebno zabavo z živo glasbo in piknikom na terasi stanovanjske hiše v Ljubljani; zabavo bi podaljšali v večerne ure. Kakšne so naše obveznosti, da se izognemo morebitnim zapletom?

   
   Ker načrtujete zasebno zabavo na zasebnem prostoru, je treba upoštevati določila 3. točke 5. člena Zakona o javnih zbiranjih.

   V 3. točki 5. člena je navedeno, da se zakon ne uporablja za svečanosti ob rojstvu, poroki, jubilejih, družinskih praznikih in podobnih zbiranjih, pogrebnih sprevodih in drugih žalnih slovesnostih ter krajevno običajnih verskih sprevodih in procesijah, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrožajo varnosti cestnega prometa.

   Zasebne zabave ni treba prijaviti niti je priglasiti na pristojni policijski postaji.

   Opozarjamo pa, da morate kljub temu spoštovati določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru, ko gre za uporabo glasbil in akustičnih naprav. Z njihovo uporabo ne sme biti moten mir ali počitek ljudi. Predlagamo vam, da se predhodno dogovorite s sosedi.

4. Imamo gostinski lokal, v katerem občasno čez vikend naredimo zabavo z didžejem. Zanima nas, ali moramo vse te dogodke prijaviti policiji in najeti varnostnike?

   
   Če organizator prireditev organizira kot svojo redno dejavnost tako, da ponuja mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora na prireditvah zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če:

   • prireditve organizira v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje diskotek ali nočnih klubov s ponudbo alkoholnih pijač),
   • prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač) ali
   • prireditve organizira po 23. uri.

   
   Redna dejavnost pomeni, da se tovrstne prireditve organizirajo vsaj dvanajstkrat v obdobju enega leta. V opisanih primerih je organizator zavezanec po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. To pomeni, da mora imeti na teh prireditvah predpisano število varnostnikov (kot to določa uredba). V teh primerih organizatorju prireditve ni treba prijavljati policiji. Ker je zavezanec, pa mora dati izdelati načrt varovanja, o čemer mora obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve RS. Na trgu je veliko subjektov, ki ga lahko izdelajo (pri izdelavi sodeluje tudi krajevno pristojna policijska postaja, ki izdelovalcu zagotovi varnostno pomembne podatke).

   Zakon o javnih zbiranjih še določa, da mora organizator zagotoviti varnostno službo tudi, če opisane prireditve organizira v svojih poslovnih prostorih zgolj občasno (torej manj kot dvanajstkrat v obdobju enega leta). V teh primerih organizator ni zavezanec po uredbi, mora pa o vsaki prireditvi obvestiti pristojno policijsko postajo.

5. Vprašanje se nanaša na svobodo gibanja pri vsakoletni maturantski paradi po Slovenski cesti v Ljubljani. Če udeleženci poskusijo zapustiti kolono, jih varnostniki ustavijo in pošljejo nazaj. Ali je to dovoljeno? Menim, da je to kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

   
   Organizator maturantske parade navedeno prireditev prijavi in po določilih 8. člena Zakona o javnih zbiranjih od pristojne upravne enote pridobi potrebno dovoljenje. Skladno z določili 10. člena zakona mora prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.

   Pri prijavi maturantske parade organizator vselej predvidi navedene ukrepe in zagotovi ustrezno število rediteljev (za izvajanje teh nalog praviloma najame varnostno službo), ki skrbijo, da prireditev poteka v skladu s programom in izdanim dovoljenjem. Glede na tretji odstavek 23. člena omenjenega zakona udeleženci ne smejo motiti reda na prireditvi, kar pomeni, da se morajo ravnati v skladu s programom prireditve in navodili organizatorja ter rediteljev (varnostnikov), ki v imenu organizatorja skrbijo za red. Glede na opisano torej varnostniki ravnajo v skladu z zakonom in takšno njihovo ravnanje ne pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

6. Do kdaj so lahko najstniki, stari 15–16 let, zunaj brez spremstva staršev?

   
   21. člen Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) določa, da je med 24.00 in 5.00 osebam, mlajšim od 16 let, prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za gostinske obrate in prireditve, kjer se točijo izključno brezalkoholne pijače.

   Drugih omejitev, ki bi se nanašale na prepoved zadrževanja mladoletnikov na prostem oz. na javnih krajih, naša zakonodaja ne pozna.

7. Ali je treba predhodno najaviti tekmovanje z replikami vojaških pušk, ki izstreljujejo t. i. bele kroglice airsoft? Tekmovanje bo potekalo blizu naselja.

   
   Za prireditve, na katerih se uporabljajo naprave ali predmeti, ki lahko ogrozijo udeležence ali mimoidoče, je treba pridobiti dovoljenje upravne enote. Kot je razvidno, bo tekmovanje potekalo blizu naselja in bi lahko kak izstrelek priletel tudi v kakega mimoidočega. Podrobneje so pogoji za prijavo prireditve navedeni v 13., 14. in drugih členih Zakona o javnih zbiranjih.