Tematska razstava na 51 panojih in v 10 vitrinah predstavlja prehojeno pot glasbenikov edinega protokolarnega orkestra v Republiki Sloveniji. Sestavljena je iz 14 poglavij o posameznih obdobjih delovanja orkestra in poudarja velik umetniški razvoj v izvajanju glasbenih del znanih in manj znanih mojstrov, ki so pisali glasbo za pihalne orkestre.
Razstava o aktivnostih policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijoponazarja posredne in neposredne vzroke za okupacijo Slovenije. Zajema čas od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991, od preprečitve t. i. mitinga resnice Srbov in Črnogorcev v Ljubljani do zadnjih dogodkov v koprskem pristanišču, od koder je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) zapustil Slovenijo. Prikazuje torej vrsto različnih dogodkov v tistem obdobju.
Arhiv Muzeja slovenske policije se nahaja na več krajih: v Policijski akademiji (na podstrešju in v kletnih prostorih nekdanjega prvega internata) in na Vodnikovi 43 v Ljubljani. Gradiva se je med vsaj 30-letnem sistematičnem zbiranjem in proučevanjem veliko nabralo, vendar ga pri ponovnem odprtju muzeja ni bilo mogoče vsega razstaviti.
Prvi policijski muzej je bil odprt v Parizu leta 1909, sto let po Napoleonovi reformi, s katero so bili postavljeni temelji današnje policijske organizacije. Najstarejša policija, London Metropolitan Police, ustanovljena 1829. leta, ima muzej, ki je v zasebni lasti. V Varšavi je bil policijski odprt muzej že leta 1927. Policijski muzeji so tudi na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, Bratislavi, Glasgowu, Rimu, Skopju, Zagrebu in drugje.
V Muzeju slovenske policije je zbrano gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, slovenski kriminalistiki, izvajanju kazenskih sankcij in razvoju organov za notranje zadeve (ONZ). Poseben prostor je namenjen tudi sodelovanju policije pri osamosvajanju države oziroma njeni vlogi v desetdnevni vojni za Slovenijo.