Pričakovanja in napovedi o stanju varnosti v cestnem prometu v času turistične sezone so se v veliki meri uresničile. Napovedane gostitve vozil v tranzitu in s tem pojav kritičnih mest z zastoji na posameznih odsekih cest, predvsem v smeri proti morju (Klanec, Naklo, itd.) so se pokazale za pravilne. Sorazmerno s tem so se dogajale tudi prometne nesreče, kršitve cestnoprometnih predpisov in druge nepravilnosti.

V vsaki turistični sezoni (obdobje junij - avgust) se prometnovarnostne razmere bistveno poslabšajo. Medtem ko je v prvih 5 mesecih lanskega leta umrlo 98 ljudi, so v naslednjih treh 103. Poleti je na mesec v povprečju umrlo 34 oseb, medtem, ko je v prvih petih mesecih v povprečju umrlo po 20 oseb. Stanje prometne varnosti v turistični sezoni¹ letos je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani boljše. Letos je umrlo 78² udeležencev v cestnem prometu (lani 103).

Število umrlih udeležencev prometnih nesreč po mesecih v letu 2002/01

Kljub večji gostoti prometa ter raznovrstnosti prometnih udeležencev, ki sta poglavitni značilnosti prometa v poletnih mesecih ter objestnosti in neupoštevanju prometnih predpisov na drugi strani, so bili poletni meseci letos z vidika prometne varnosti ugodni.

Število prometnih nesreč

Posledice prometnih nesreč

V prometnih nesrečah oz. za posledicami je umrlo za 24 % manj udeležencev kot v enakem obdobju leta 2001, za 47 % je bilo manj hudo, za 13% več pa lahko telesno poškodovanih kot v poletnih mesecih leta 2001.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Ob primerjavi glavnih vzrokov prometnih nesreč lahko ugotovimo, da se kot leta poprej bistveno ne spreminjajo. S temi vzroki je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi, trenutni vremenski pojavi (vročina, pritisk…) in druge okoliščine.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Vrsta udeležencev v prometnih nesrečah

V obdobju junij - avgust leta 2002 se v primerjavi s prejšnjimi leti opazne nekatere strukturne spremembe. Najbolj ogrožene vrste udeležencev sicer še vedno ostajajo vozniki osebnih avtomobilov (33 %) in potniki (29 %). Število žrtev med vozniki motornih koles in koles z motorjem, ter pešci, pa se je zmanjšalo kar za 57 %. Tovrstnemu stanju med navedeno kategorijo udeležencev lahko pripišemo ugodnejše prometnovarnostno stanje, kot smo tudi predvidevali v napovedi pred turistično sezono.

Umrli udeleženci

Starostne skupine

Starostna struktura žrtev ostaja je bila v primerjavi z lanskim obdobjem enaka. Letos je bilo več mrtvih predvsem med mlajšimi udeleženci v cestnem prometu.

Umrli po starostnih skupinah

Prometne nesreče glede na vrsto ceste

Najhujše posledice prometnih nesreč so bile na cestah in ulicah v naseljih. Poleg teh pa velja izpostaviti še regionalne ceste in avtoceste.

Prometne nesreče s smrtnim izidom glede na vrsto ceste

Umrli po dnevih v tednu

Ponedeljek, torek in sreda so bili v turistični sezoni prometno najbolj varni dnevi, saj je teh dneh umrlo 19 udeležencev prometnih nesreč, kar pomeni 11 manj kot v enakem obdobju leta 2001. Stanje se je izrazito izboljšalo ob sobotah, ko je umrlo 15 ljudi manj kot lani. Ob koncu tedna se s povečanjem gostote prometa povečuje tudi število prometnih nesreč in posledično tudi število nesreč s smrtnim izidom. Ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja) je tako v obdobju junij - avgust 2002 umrlo 60 % vseh umrlih v prometnih nesrečah. Delež umrlih ob vikendu se v primerjavi z letom 2001, ko je ravno tako znašal 60 % ni spremenil. Pričakovanja iz napovedi pred turistično sezono, so se tako predvsem ob koncih tedna uresničila.

Umrli po dnevih v tednu

Umrli po urah

V zadnjih letih narašča število žrtev v prvi polovici noči. V posamezni uri je bilo največ žrtev med 05. in 06. uro, med 14. in 15. uro ter med 23. in 24. uro. V letošnji turistični sezoni smo opazili da so prometne nesreče "sledile" največjim tranzitnim premikom po slovenskih cestah. Možnost dogajanja je bila predvidena v napovedi, ter v skladu s tem policijskim enotam dane ustrezne usmeritve.

Umrli udeleženci po urah v dnevu

Navzočnost alkohola v prometnih nesrečah

Alkohol v prometnih nesrečah

Tudi alkohol je bil v juniju, juliju in avgustu leta 2002 pomemben element, ki je vplival na nastanek prometnih nesreč, saj je bilo od skupaj 73 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč 26 pod vplivom alkohola. Poudariti je potrebno, da je prisotnost alkohola v najhujših prometnih nesrečah v zadnjih letih bistveno narasla (leta 1999 je bilo alkoholiziranih 28 % povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, leta 2000 36 %, leta 2001 pa 41 %). Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč se je tako zmanjšal in znaša 36 %.

Skupna povprečna stopnja alkoholiziranosti se je delno zmanjšala in znaša 1,57 g alkohola na kg krvi, ravno tako se je nekoliko zmanjšala povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom (letos 1,42 in lani 1,57 alkohola na kg krvi).

Vzroki prometnih nesreč glede na vremenske okoliščine

Večina prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami se je zgodila ob jasnem vremenu, na suhi vozni površini. Poslabšane vremenske razmere in s tem tudi vozne razmere (dež, megla, mokro in spolzko vozišče,…) tako niso imeli bistvenega vpliva na stanje prometne varnosti. Glavni kreator še vedno ostaja človek in njegovo ravnanje.

Prometne nesreče glede na vremenske razmere

Posledice glede na vremenske razmere

Vzroki prometnih nesreč glede na stanje prometa

57 % prometnih nesreč s smrtnim izidom in 60 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami se je zgodilo ko je bila gostota prometa normalna Prometne nesreče se dogajajo predvsem ob normalnem prometu ali ko je promet redek, kar kaže na prisotnost prevelike ali neprilagojene hitrosti.

Prometne nesreče glede na stanje prometa

Posledice glede na stanje prometa

Policijski ukrepi

Policisti so v poletnih mesecih leta 2002:

• ugotovili 145.474 (159.545) kršitev, za katere je predpisana denarna kazen,
• ugotovili 24.267 (29.907) kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške,
• odredili 36.633 (38.812) alkotestov, od katerih je bilo 7.613 (8.413) pozitivnih, odklonjenih pa 938 (1.111),
• odredili 1.300 (1.589) strokovnih pregledov - alkohol, od katerih je bilo 368 (517) pozitivnih, odklonjenih pa 592 (672),
• 2.106 (2.447) kršiteljev cestnoprometnih predpisov je imelo v krvi nad 1,5 g alkohola na kg krvi,
• 625 (706) povzročiteljev prometnih nesreč pa nad 1,1 g alkohola na kg krvi,
• začasno odvzeli 6.456 (6.709) vozniških dovoljenj,
• zasegli 43 (69) motornih koles oziroma koles z motorjem,
• odredili 704 (720) strokovnih pregledov zaradi mamil, od katerih jih je bilo 104 (148) pozitivnih, 111 (67) negativnih, 480 (505) oseb pa je odklonilo strokovni pregled.

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet