1. Število in posledice prometnih nesreč

Kot je razvidno iz preglednice, je število prometnih nesreč v primerjalnem obdobju približno enako v vseh zimskih obdobjih. Zadnja zimska sezona izstopa morda le po tem, da se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom povečalo za 29 %, s telesnimi poškodbami za 21 %, št. prometnih nesreč z materialno škodo pa je ostalo v okvirih preteklih let.

• 1995-1996 skupaj 12.498 prometnih nesreč,
• 1996-1997 skupaj 12.672 prometnih nesreč,
• 1997-1998 skupaj 12.574 prometnih nesreč,
• 1998-1999 skupaj 12.570 prometnih nesreč,
• 1999-2000 skupaj 13.004 prometnih nesreč,
• 2000-2001 skupaj 12.169 prometnih nesreč,
• 2001-2002 skupaj 12.293 prometnih nesreč,
• 2002-2003 skupaj 13.053 prometnih nesreč in
• 2003-2004 skupaj 13.929 prometnih nesreč.

Očitna razlika je v vrsti in posledicah prometnih nesreč, ki so se zgodile. Posledice v posameznem obdobju prikazuje spodnja preglednica.

Iz preglednice je razvidno število in vrsta nastalih posledic v prometnih nesrečah. Najhujše posledice prometnih nesreč so bile v pozimi 97/98. Na nastanek oziroma povečanja števila posameznih posledic (smrt, hudo, lahko telesno poškodovani) ima velik vpliv stanje in prevoznost cest, vremenske razmere ter pa upoštevanje pozitivne zakonodaje (uporaba zimska oprema). Glede na posledice v zadnji zimi lahko ugotovimo, da se je prometna varnost poslabšala in je po posledicah primerljiva z zimsko sezono 1998/99.

2. Delež prometnih nesreč po vrsti v posameznem obdobju

• 1995 - 1996
  • 0,76 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,06 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 87,18 % prometnih nesreč, v katerih je nastala le materialna škoda.

• 1996 - 1997
  • 0,66 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,93 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 86,41 % prometnih nesreč, v katerih je nastala le materialna škoda.

• 1997 - 1998
  • 0,91 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 15,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 83,19 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda

• 1998 - 1999
  • 0,59 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,01 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 87,40 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 1999 - 2000
  • 0,54 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 17,22 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 82,24 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 2000 - 2001
  • 0,58 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 20,31 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 79,10 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 2001 - 2002
  • 0,46 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 21,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 77,64 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 2002 - 2003
  • 0,44 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 23,70 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 75,86 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.

• 2003 - 2004
  • 0,53 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 26,88 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 72,59 % prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.

Bistvenega odstopanja deležev posameznih prometnih nesreč v zimski sezoni ne beležimo, zato posamezna zima po vrsti prometne nesreče (glede na posledico) ne izstopa. Še največji porast števila prometnih nesreč s smrtnim izidom je opazen le v letih 1998 - 1999 in 2000 - 2001. V navedenih zimskih sezonah je bila zima izredno mila, kar je imelo za posledico večje število udeležencev v cestnem prometu (tudi tisti, ki so ponavadi uporabljali sredstva javnega prevoza), večje hitrosti (suhe ceste, jasno vreme, malo padavin ...) ipd.

3. Umrli v prometnih nesrečah glede na vzroke prometnih nesreč

Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč tudi pozimi, povezana pa je predvsem z ugodnim stanjem vozišča. Bolj kot so zime mile in suhe, večji je problem hitrosti.

4. Neuporaba zimske opreme - ugotovljene kršitve

Spodnja preglednica prikazuje posamezno število kršitev cestno prometnih predpisov v primerjalnih obdobjih. Zaradi spremembe zakonodaje se ugotovljene kršitve nanašajo predvsem na 34. točko, 229. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v veljavi do 31.04.1998) in 100. člen Zakona o varnosti cestnega prometa. Pri obeh zakonskih določbah gre za uporabo zimske opreme.

Število ugotovljenih kršitev se je v zadnji zimi zmanjšalo. Pričakujemo, da bo podobno tudi v prihajajoči zimi 2004 - 05, saj se ugotavlja povečana uporaba zimske opreme. Vpliv na doslednejšo uporabo zimske opreme moramo iskati tudi v spremembah zakonskih določb - Odredbe o omejitvi prometa, Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu in pa spoznanju voznikov, da zimska oprema omogoča varnejše odvijanje prometa, hkrati pa vpliva tudi negativno z zbujanjem "lažnega občutka varnosti" (uporaba zimskih pnevmatik ne pomeni, da lahko voznik prekorači dovoljeno hitrost oziroma vozi hitreje, lahko pa vozi varneje zaradi boljšega oprijema vozila z podlago).

5. Posledice prometnih nesreč glede na stanje vozišča

V tabeli so prikazane posledice glede na stanje vozišča. Zajete so vse prometne nesreče, ki so se zgodile pozimi v osemletnem obdobju (4 mesece na leto od 15.11.1995 - 15.03.2004).

Kot je razvidno iz tabele, največ udeležencev v prometnih nesrečah umre na suhem in po vsej verjetnosti normalno prevoznem vozišču (upoštevajoč zimsko obdobje), na takšnem vozišču se jih tudi največ poškoduje (lahko ali hudo). Tovrstne nesreče so neposredno povezane z neprilagojeno hitrostjo.

6. Zaključek

Večina prometnih nesreč pozimi se zgodi v relativno dobrih voznih pogojih. V takšnih pogojih nastanejo tudi najhujše posledice. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se večina voznikov zaveda nevarnosti vožnje v zimskih razmerah, ob izboljšanih voznih pogojih pa pozabijo na nevarnost in vozijo brezskrbno in nekateri celo nepremišljeno.

V zimskem času moramo slabše vozne razmere pričakovati (poledico) zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljena vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na:

• propustih,
• mostovih in viaduktih,
• v usekih,
• na delih cest, ki vodijo skozi gozd in
• na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja).

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet