Danes si ne znamo več predstavljati življenja brez interneta, izredno popularnega omrežja, hitrega in neposrednega dostopa do svetovne baze informacij in podatkov, novic iz znanstvenega okolja, akademskih krogov, socialnih omrežij, komercialne in potrošniške ponudbe, predvsem pa hitrega in cenovno ugodnega elektronskega poslovanja.

In naši začetki?

Slovenija je dokaj hitro sledila svetovnim trendom in v letu 1992 je prišlo do ustanovitve ARNES-a (The Academic and Research Network of Slovenia) pod okriljem Ministrstva za znanost in tehnologijo. Ta je razvijal internet za potrebe akademskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov.

V letu 1995 so se že pojavile zahteve znotraj Ministrstva za notranje zadeve po vključitvi v internetno omrežje. Pri takratni Upravi za informatiko in telekomunikacije (UIT) MNZ je bila oblikovana projektna skupina, ki je proučila tehnična, varnostna in vsebinska vprašanja in možnosti uporabe oziroma vključevanje MNZ v omrežje internet. Ponujalo se je več rešitev in ponudnikov, ena izmed možnosti je obstajala preko NIL-a, druga preko ARNES-a, izbrali pa smo priključitev preko strežnika Centra vlade za informatiko (CVI). Po njihovi standardni rešitvi so priključevali uporabnike državnih in vladnih inštitucij v internet preko njihovega privatnega "frame relay" omrežja. Zgrajen so imeli poseben LAN z dvema strežnikoma in usmerjevalniki, ki so skrbeli za dostop do interneta ter varovanje pred računalniškimi vdori z požarnim zidom.

MNZ je bilo povezano z modemom preko klicne linije do strežnika CVI-ja. Poskusno smo 18. 4. 1995 v UIT-u vključili dve samostojni delovni postaji (8 MB pomnilnika!), ki nista bili povezani z ostalim informacijsko-telekomunikacijskim sistemom organov za notranje zadeve (ITSONZ). Za MNZ je bila pomembna zaščita podatkov pred vsakršnim nepooblaščenim vdorom v omrežje, še posebno pred hekerji, ki jim bi bil "vdor v policijsko omrežje" poseben izziv.

Na prvih spletnih straneh smo predstavili delo ministrstva, samega ministra ter podatke o organizacijskih enotah, dodali nekaj informacij o svetovanju, preventivi in varnosti. MNZ je bilo četrto ministrstvo, ki se je takrat predstavilo na spletu, s spletnimi stranmi tudi v angleškem jeziku.

Povezava MNZ preko strežnika CVI je sicer omogočala pregledovanje informacij in predstavitev lastnega gradiva, ni pa omogočala ostalih internet storitev, kot je bila elektronska pošta, zato smo začeli na UIT-u razmišljati o vzpostavitvi lastnega strežnika.

Drugi dejavniki, ki so pa pogojevali takratno odločitev o vključevanju MNZ-ja v internet z lastnim strežnikom so pa bili: širjenje interneta v tujini in v slovenskem prostoru, vključevanje sorodnih organov in inštitucij v omrežje, dostop do informacij, pa seveda tudi nudenje lastnih informacij, spremljanje tehničnih in programskih rešitev v informatiki, proučevanje novih oblik kriminala, ki je že prodrl v ta prostor.

Aprila 1996 smo registrirali domeno MNZ.SI na ARNES-u in 1. oktobra tega leta že prenesli vse gradivo na lastni strežnik.

Konec leta 2000 je bil imenovan nov uredniški odbor za urejanje spletnih strani Policije in sprejeta Pravila o postopku urejanja spletnih strani policije in naloge uredniškega odbora.

Slika 1 - Predstavitvena zgibanka ob obletnici naših spletnih strani

Obsežno preoblikovanje spletnih strani se je začelo v začetku leta 2001, ko smo ločili spletne strani MNZ-ja in Policije ter izdelavo novih spletnih strani prepustili zunanjemu izvajalcu (Slika 2). Tako smo poleg "klasične" predstavitve, statičnih informacij o Policiji, njenem delokrogu, organiziranosti, delovnih načrtih skušali uresničiti tudi pretok podatkov (npr. statističnih, zanimivih za različne javnosti), pridobivanje koristnih informacij za učinkovitejše delo (ankete, mnenja o delu policije, razpisi javnih naročil). Slediti smo morali tudi strategiji e-poslovanja Vlade RS, ki je želela vzpostaviti e-upravo.

Za policijo se je tako pojavil nov izziv, kako izkoristiti možnosti, ki jih prinaša internet, za boljše in uspešnejše delo pri preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, kakor tudi pri prizadevanju policije za kakovostnejše odnose z javnostjo oziroma izboljšanju javnega mnenja in družbenega pričakovanja glede policijskih dejavnosti. Policija je poskušala svoje težišče delovanja prenesti iz represivnega tudi na preventivno delovanje. 

V tem času je se je počasi prebijal v notranjo javnost tudi intranet, preprosto zasebno računalniško omrežje, ki deluje na TCP/IP protokolu in uporablja spletno tehnologijo.

V začetni fazi je nastajal bolj improvizirano, z omejenim številom uporabnikov. Osnovna stran je bila zasnovana v obliki portala. Uporabljali smo ga za objavo internih obvestil, nekaterih računalniških problemov in rešitev, pravnih vprašanj in odgovorov… V tem času policijsko okolje še ni bilo dobro seznanjeno s to novo tehnologijo, kajti neenotna opremljenost posameznih enot v Policiji je onemogočala (in ponekod še vedno) uporabo interneta. Z ustanovitvijo uredniškega odbora tudi za intranet so vodstveni kadri v policiji sprevideli možnosti, ki jih je to omrežje ponujalo.

Poleg obveščanja interne javnosti, smo z aplikacijo "Interni dokumenti" (Slika 4) dosegli pravi preskok v razmišljanju in dojemanju tega medija. Aplikacija je omogočala vpogled v ažurno zbirko vseh internih pravnih aktov na enem mestu, hkrati pa je bil vnos razpršen na posamezne organizacijske enote znotraj Generalne policijske uprave. Možnosti, ki nam jih je intranet nudil so bile še: splošno interno komuniciranje, dostop do interne elektronske pošte, omejen dostop do spletnih strani, ankete, dostop do podatkovnih zbirk in uporaba določenih aplikacij.

Slika 4 - Interni dokumenti na intranetu

Vse pogosteje smo morali na UIT-u sami poseči v razvojne in oblikovne možnosti spletnih strani policije, ker nam zunanji izvajalci niso nudili toliko pomoči in servisiranja, kot smo to želeli. Tako smo že leta 2004 prevzeli tehnično in varnostno urejanje spletnih strani v celoti, delno prenovili strani in jih posodobili (Slika 5). Od te prenove naprej smo tako za internet kot za intranet skrbeli z lastnimi kadri.  Pod okriljem službe za odnose z javnostmi smo vnašali tudi vsebino na spletne strani.

Slika 5 - Ponovna prenova internetnih strani

Ker smo se na UIT-u ukvarjali bolj s tehničnimi in varnostnimi podrobnostmi spletnih strani, smo želeli omogočiti Sektorju za odnose z javnostmi, da prevzame vsebinski del v celoti. Uporabili smo sistem Joomla, ki temelji na odprto-kodni platformi. Leta 2006 smo postavili nov portal, ki je omogočal administratorjem enostavne vnose vsebin, slik, avdio in video vsebin. Na UIT-u pa smo skrbeli za vzdrževanje, varnost in redne posodobitve zaradi hitrega napredka tehnologij, programskih orodij in novih oblik komunikacij, predvsem pa ogrožanja varnosti s strani sodobnih "hekerjev".

Združili smo tudi uredniški odbor interneta in intraneta v enega za oba medija.

Vseskozi smo se trudili zagotoviti uporabnikom prijazen dostop do  koristnih in najnovejših informacij objavljenih na spletnem mestu. Pripravili smo vsebine o delu policije za objavo na portalu e-uprava. Z elektronsko prijavo kaznivega dejanja je bila vzpostavljena tudi prva spletna storitev za državljane. Nabor življenjskih dogodkov za državljane se je kmalu razširil na pestro izbiro e-storitev, dostopnih s spletnega portala policije:

• E-naznanilo kaznivega dejanja policiji

  Vlogo lahko pošiljatelj pošlje po pošti ali elektronsko s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Spletni obrazec za naznanilo kaznivega dejanja pošiljatelj elektronsko podpiše in odda na operativno-komunikacijski center (OKC) policije. Policija po prejemu naznanila pošiljatelja obvesti, da je bila njegova vloga sprejeta.

• Sistem eGost

  Skladno s "Pravilnikom o izvrševanju zakona o prijavi prebivališča" je policija pripravila programski paket "eGost", ki stanodajalcem, ki uporabljajo računalniško vodenje evidence gostov, omogoča zaščiten prenos prijavnic hotelskih gostov na Policijo preko interneta.

• Zahteva za seznanitev s podatki v Schengenskem informacijskem sistemu v Sloveniji (SIS II)

  Vsak posameznik ima pravico do vpogleda v osebne podatke (Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma), ki se nanašajo nanj in so vneseni v Schengenski informacijski sistem. Tako je posamezniku omogočen nadzor nad osebnimi podatki, ki se hranijo o njem. Vlogo lahko pošiljatelj pošlje po pošti ali elektronsko s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Vloga se nemudoma odstopi v reševanje Policiji. Ta mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo v 15 dneh od prejema zahteve ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih za zavrnitev.

• Zahteva za pridobitev osebnih podatkov iz evidenc Policije

  Policija lahko osebne podatke iz evidenc, katerih upravljavka je, v skladu s Pravilnikom o zaščiti podatkov policije, posreduje fizičnim osebam, ki so do posredovanja upravičeni na osnovi zakona in izkazanega pravnega interesa ter pravnim osebam, skladno z zakonom. Za posredovanje podatkov mora upravičena oseba vložiti pisno ali elektronsko zahtevo, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje.

• Anonimne e-prijave

  Prek državnega portala E-uprava je mogoče hitro, enostavno in povsem anonimno oddati elektronsko prijavo kršitev, kaznivih dejanj in različnih nepravilnosti na nekaterih področjih, s katerimi se ukvarjamo v Policiji, na primer: korupcija, nasilje v družini, trgovina z ljudmi, pogrešene in iskane osebe, ekstremno nasilje, organiziran kriminal...

• Anonimna e-prijava korupcijskega kaznivega dejanja

  Posameznik lahko prijavi tako dejanje preko spletne e-prijave korupcijskega kaznivega dejanja. Izpolniti mora spletni obrazec, ki se nato avtomatično elektronsko odpošlje v Policijo. V Upravi kriminalistične policije vsako prejeto prijavo proučijo in ustrezno ukrepajo glede na podane znake kaznivega dejanja.

• Predlagaj prometno kontrolo

  Uporabniki lahko preko spletne aplikacije predlagajo lokacijo, kjer bi bila po njihovem mnenju potrebna prometna kontrola, zaradi pogostih prekoračitev hitrosti ali kakšnih drugih prometnih kršitev na tem cestnem odseku. Aplikacijo smo pripravili v želji, da bi se državljanom še bolj približali ter njihove predloge, pobude in pričakovanja v večji meri vključili v svoje delo. Na ta način si želimo pridobiti več informacij, na katerih odsekih se cestnoprometni predpisi kršijo do te mere, da se posamezniki počutijo ogrožene.

V letu 2009 smo ponovno obudili v življenje zamisel o elektronskem izobraževanju na daljavo. V sodelovanju s Policijsko akademijo smo postavili portal EIDA in v letu 2010 že izvedli usposabljanje na intranetu za vse uslužbence policije. Kmalu zatem je sledil še portal za zunanje uporabnike EIDAZ, namenjen uslužbencem policije, ki dostopajo do izobraževanja preko spletnih strani.

Razvoj spletnih rešitev v Policiji je potekal z minimalnimi kadri in sredstvi. Zato naše tovrstne rešitve temeljijo na odprto kodni tehnologiji. Zaradi vsesplošne uporabnosti Joomle smo po daljšem premisleku in iskanju najbolj ustreznih rešitev tudi intranet maja 2013 posodobili in poenotili z internetnim portalom. Uporabnikom smo približali vsebine na sodobnejši način ter olajšali delo administratorjem, saj so sistem že dobro spoznali pri vnašanju vsebin na internet.

Poseben izziv nam že nekaj časa predstavlja nov iskalnik, ki je trenutno že v zaključni fazi izdelave in plod našega razvoja. Iskalnik bo lahko dostopal do virov v različnih zbirkah v različnih sistemih. Iskal bo informacije tako v intranetu, internetu, kot tudi v zbirkah Lotus Notesa. Temelji na odprto kodni platformi »Lucene«.

Vloga interneta kot medija pomeni za policijo izrazno sredstvo preko katerega lahko sama oblikuje, ustvarja lastno podobo in vpliva na javno mnenje kot tudi sprejema pobude in predloge občanov. Tako internet kot tudi intranet pa nista statična, dokončna, ves čas se širita in dograjujeta z novimi vsebinami in aplikacijami, ki so velikokrat plod lastnega razvoja.

 Zapisala Jelka Smrekar