Uprava kriminalistične policije danes in jutri, 22. in 23. maja 2017, na Brdu pri Kranju organizira usposabljanje z naslovom Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, ki je tudi priložnost za sodelovanje akademske sfere in praktikov. Udeleženci bodo na usposabljanju obravnavali načine, kako prepoznati proces radikalizacije, kako razviti dovzetnost in občutek za ranljivosti in dejanja ter spoznati vedenjske znake, pa tudi kako okrepiti zavedanje za sodelovanje s partnerji na lokalni ravni.
Državni sekretar Boštjan Šefic je, ob prisotnosti direktorja Uprave kriminalistične policije mag. Branka Japlja, doc. dr. Primoža Šterbenca s Fakultete za management Univerze na Primorskem, doc. dr. Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Branka Lobnikarja s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, v otvoritvenem govoru poudaril, da je osnovni namen usposabljanja, ki tokrat združuje strokovno policijsko in pa socialno-družbeno akademsko raven, predvsem dvig osveščenosti na področju vseh vrst radikalizacij, ki vodijo v nasilni ekstremizem. Izpostavil je, da je soočanje s terorizmom odgovornost celotne družbe. Policija ima pri tem pomembno vlogo in ostaja ključni deležnik, vendar zadnji v verigi, saj z novimi odgovornostmi vse bolj prihajajo v ospredje drugi resorji, šolstvo, sociala, zdravstvo itd., ki bodo morali svojo vlogo še okrepiti, do takrat pa bo odgovornost na policiji toliko večja.
Pomembna tema, ki jo obravnavajo udeleženci, je, kako pravočasno prepoznati dejavnike, ki omogočajo nastanek okolja, ki spodbudi posameznika v proces nasilne radikalizacije. Pri tem je ključnega pomena pravilno razumevanje posameznih vidikov nasilne radikalizacije. Usposabljanje zajema vse vrste nasilnih radikalizacij, pri katerih je skupni imenovalec odklonskost, s katero se ogrožajo temelji družbe, vrednot, človekovih pravic in svoboščin in lahko vodijo v uporabo nasilja in ogrožanje javne varnosti.
Preprečevanje terorizma in z njim povezane nasilne radikalizacije postaja vse bolj stvar generalne prevencije, pri kateri bi morali sodelovati vsi, na nacionalni ravni pristojni deležniki, vključno s civilnimi iniciativami, akademskim in raziskovalnim sektorjem, verskimi predstavniki in interesnimi združenji. Tako sodelovanje zahteva ustrezno medsebojno komunikacijo, koordinacijo in sodelovanje, ne samo na strateški, ampak še posebej na lokalni, praktični ravni, kjer se praktiki kot prvi na terenu soočijo z nasilno radikalizacijo. Mladi, družine, šole, pa tudi zapori in socialno šibkejša okolja so med bolj ranljivimi, zato je prispevek pristojnih resorjev pričakovan in nujen.
Policija ostaja še naprej med pomembnimi in osrednjimi pobudniki na tem področju. Na njeno pobudo je bila po vzoru EU v letu 2015 ustanovljena nacionalna mreža za preprečevanje nasilne radikalizacije, ki združuje praktike in odločevalce vedno večjega števila resorjev, nevladnih organizacij, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.
Današnje usposabljanje je prvo od načrtovanih, ki jih bo policija ob podpori drugih deležnikov organizirala v prihodnje. Usposabljanje je financirano s strani Sklada za notranjo varnost - projekt Usposabljanja za odkrivanje in preprečevanje vseh oblik nasilne radikalizacije.
