Zavod RS za varstvo narave je z namenom, da bi zavaroval zaščitene jamske živali, 3. junija organiziral novinarsko konferenco, na kateri so predstavili problematiko nelegalnega odvzema jamskih živali v slovenskih jamah, saj so v njih našli številne neoznačene pasti. Na novinarski konferenci je sodelovala tudi Policija.
Podrobnosti ogrožanja zaščitenih jamskih živali so predstavili dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, Mina Dobravc iz Zavoda RS za varstvo narave, Andreja Slapnik iz Inšpektorata RS za okolje in prostor, Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije, Teo Delić iz Oddelka za speleobiologijo na Biotehnični fakulteti ter predstavnik Jamarskega kluba Črni galeb Prebold.
Policija v povezavi z zavarovanimi vrstami živali (sem spadajo tudi jamski hrošči) in rastlin obravnava kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami po 344. členu KZ-1, kamor spada nezakonito posedovanje, odvzem, poškodovanje, usmrtitev, izvoz, uvoz ali trgovanje z zaščitenimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, njihovimi deli in izdelki iz njih.
Kazen za storilce navedenega kaznivega dejanja je do tri leta zapora oziroma do pet let zapora, če je dejanje storjeno v kriminalni združbi ali če je žival ali rastlina velikega ali izjemnega naravovarstvenega pomena. Kazenski pregon za to dejanje zastara po desetih letih od storitve kaznivega dejanja.
Do sedaj policija primerov nezakonitega lova jamskih živali še ni obravnavala niti ni bila o takšnih dogodkih obveščena. Podobne primere (na primer mučenje živali in druga nezakonita ravnanja zoper (zavarovane) živali) policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov ali društev (predvsem preko internetnih oziroma pisnih prijav) in jih obravnava skladno z zakonodajo (ZKP in KZ-1).
Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija storiti vse potrebno (preveriti navedbe v prijavi, opraviti ogled kraja kaznivega dejanja, zavarovati sledi in dokaze, zbrati obvestila od vseh udeleženih oseb, prič in očividcev), da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se preiščejo okoliščine storjenega dejanja. Na podlagi zbranih obvestil policija nato sestavi kazensko ovadbo in jo posreduje državnemu tožilstvu. V primeru, da na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo, pa policija državnemu tožilstvu pošlje poročilo.
Policija bi tako v primeru prijave domnevnega nelegalnega lova jamskih živali vse prijave preverila ter izvedla vse potrebne aktivnosti in ukrepe, ki so predpisani.
Pri tem pa želimo opozoriti, da policija samo na podlagi posredovanega gradiva (fotografij, video posnetkov) ne more podati kazenske ovadbe, saj za začetek postopka potrebuje konkretne podatke o dejanju (kaj, kje, kdaj, kako, s čim, kdo). Je pa takšno gradivo lahko razlog, da policija začne z zbiranjem obvestil in morebitnih dokazov (preverjanje dejstev, sodelovanje z inšpekcijskimi službami in veterinarji, mednarodno policijsko sodelovanje ...).
Na področju dela, ki se nanaša na kazniva dejanja zoper naravno dediščino in naravne vrednote, to so predvsem nezakonita trgovina z zavarovanimi, ogroženimi živalmi in rastlinami, njihovimi deli in izdelki iz njih ter varovanje življenjskega okolja živali in rastlin, policija sodeluje zlasti s pristojnimi inšpekcijskimi službami (Inšpekcija za okolje in naravo, veterinarsko inšpekcijo), Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za okolje in prostor, Finančno upravo RS (nekdanja carina) ter nekaterimi nevladnimi organizacijami in društvi.
Za trgovino z ogroženimi vrstami v splošnem velja, da najbolj ogrožene vrste dosegajo visoke cene ter da nekateri namerno ubijajo osebke ogroženih vrst, da bi dvignili njihovo ceno. Storilci tovrstnih dejanj to največkrat počnejo načrtovano, saj se večkrat izkaže, da gre za ljubitelje posebnih živali ali pa so povezani z ljubitelji (kupec znan, pleni in tihotapi se po naročilu). Opozoriti pa velja, da se storilci največkrat ne zavedajo škode, ki jo povzročajo, saj posledice njihovih dejanj niso hitro opazne, so pa dolgoročne in nepopravljive, poleg tega je storjeno škodo težko izmeriti.
Ob tem pozivamo vse posameznike in društva, naj v primeru zaznav nezakonitega lova na zaščitene živali policiji posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policisti bodo podatke preverili in nato ukrepali na podlagi zakonskih določil in stroke.
