V zadnjih dneh se je v Sloveniji zgodilo več srečanj z rjavim medvedom, zato v Zavodu za gozdove opozarjajo na previdnost. Objavljamo nekaj preventivnih nasvetov, s katerimi lahko bolje poskrbite za svojo varnost.

Če odhajate na sprehod v naravo, kjer obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, se predhodno seznanite z življenjskimi navadami rjavega medveda in prilagodite svoje obnašanje. Informacije o rjavem medvedu lahko najdete tudi na spletnih straneh www.medvedi.si.

Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki. Rjavi medved ljudi ne napada kot plen, tj. za hrano, ampak do napada pride, če medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje oz. nima časa za umik. Medved napade, če se človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.

Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, upoštevajte nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Na Zavodu za gozdove svetujejo:

• med sprehodom v gozdu imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju, tj. od maja do junija, pa na zavodu odsvetujejo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, ki so osrednje življenjsko območje rjavega medveda (Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);

• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodite glasni, saj boste tako medveda že na daleč opozorili na svojo prisotnost. Glasno hodite, prepevajte, žvižgajte, se pogovarjajte, brcnite kamen, udarite s palico po deblu drevesa itd., ni pa treba kričati, da ne zmotite gozdnega miru;

• če medveda opazite od daleč, se mirno umaknite v smeri prihoda; če medved prihaja v vašo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase in praviloma se bo umaknil;

• če medveda srečate v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), ostanite čim bolj mirni in ne delajte hitrih gibov ali glasov, ki bi medveda prestrašili; obstanite in se nato počasi zadenjsko umaknite;

• če se medved zapodi proti vam, obstanite ali se ulezite na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do vas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);

• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito obrambno razpršilo proti medvedom (t. i. bear spray), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji;

• nikoli ne tecite, saj s tem povečate možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknete na varno v nekaj korakih;

• ne zadržujte se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;

• poskrbite, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;

• ne približujte se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazite, se čim prej umaknite;

• med oktobrom in majem ne hodite v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;

• nikoli namerno ne ponujajte medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, lahko včasih medveda sicer odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom, in se nam bo umaknil.

Kontaktne osebe za več informacij:

• Marko Jonozovič, Zavod za gozdove Slovenije (041 789 275)
• doc. dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (031 386 532)
• Miha Krofel, Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, (051 228 717)