Na Brdu pri Kranju se danes, 24. junija 2009, zaključuje dvodnevni mednarodni seminar o prometni varnosti, ki ga je v Sloveniji že tretjič zapored v okviru projekta Lifesaver organizirala Evropska zveza prometnih policij - TISPOL. Poleg slovenskih policistov na njem sodelujejo tudi evropski prometni strokovnjaki.
Na fotografiji (z leve) gostitelj konference, nekdanji vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Robert Sušanj, in predstavnik TISPOL-a, Pasi Kemppainen, ki prihaja iz finske prometne policije. Udeležencem sta predstavila projekt Lifesaver in druge TISPOL-ove projekte, s katerimi želimo izboljšati prometno varnost v Evropi.
Potem ko sta bila seminarja decembra lani in februarja letos organizirana predvsem na upravljavski ravni za uradnike na strateških položajih v pristojnih institucijah, je tokratni mednarodni seminar v prvi vrsti namenjen "operativcem".
Zato se ga poleg tujih gostov udeležujejo vsi komandirji in pomočniki komandirjev s postaj prometne policije (po ena PPP je na vsaki policijski upravi v Sloveniji). Zanje je to namreč priložnost, da se neposredno seznanijo s tujimi praksami in strategijami na tem področju, poleg tega pa lahko tudi sami predstavijo svoje dobre rešitve in pristope pri nadzoru cestnega prometa.
Robert Sušanj, predstavnik slovenske policije, je uvodoma orisal prometnovarnostno situacijo v Sloveniji. Kljub temu, da smo v zadnjem desetletju, od leta 1995, že zelo zmanjšali število smrtnih žrtev prometnih nesreč, je to število po njegovih besedah danes - v primerjavi z evropskim povprečjem - še vedno previsoko: "Leta 2008 je bilo 214 umrlih v prometnih nesrečah oz. 107 na milijon prebivalcev, medtem ko je mrtvih v prometnih nesrečah na Finskem, denimo, precej manj, v povprečju 60 na milijon prebivalcev." Na fotografiji tudi moderator seminarja Rafael Viltužnik, pomočnik direktorja Policijske uprave Maribor, ki ima na področju prometne varnosti prav tako že dolgoletne izkušnje.
V referatih in skozi razpravo udeleženci obravnavajo različne teme, kot so ključna vprašanja in izzivi pri zmanjševanju prometnih nesreč, uporaba novih tehnologij pri zagotavljanju prometne varnosti, najpogostejši dejavniki za nastanek prometnih nesreč, problematika vožnje pod vplivom mamil, metode in oprema za reševanje problema hitrosti v cestnem prometu in druge.
Udeleženci so se v včerajšnji razpravi strinjali, da je treba vse dosedanje ukrepe za zagotavljanje prometne varnosti še kvalitetno nadgraditi, večjo pozornost pa v prihodnje - poleg nadaljevanja z nadzori nad kršitvami cestnoprometnih pravil glede hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in varnostnega pasu - nameniti tudi nekaterim drugim kršitvam, ki morda niso tako pereče kot prej naštete, so pa množične (npr. uporaba mobilnih telefonov in vožnja skozi rdečo luč).
Predstavnik TISPOL-a Pasi Kemppainen je poudaril pomen skupnih evropskih akcij oz. enotedenskih poostrenih nadzorov nad kršitelji po vsej Evropi: "Predstavljajte si, da v tednu akcije na evropskih cestah na tisoče policistov počne isto - kontrolira na primer voznike tovornih vozil. Na ta način se verjetnost, da bodo ustavljeni, izredno poveča, zaradi česar so te akcije dejansko zelo učinkovite. Konec lanskega leta so na primer samo v enem samem tednu vseevropskega poostrenega nadzora policisti v 24 evropskih državah preverili psihofizično stanje več kot milijon voznikov!"
Cilj v letu 2008 začetega projekta Lifesaver je zmanjšati število mrtvih v prometnih nesrečah na evropskih cestah. V ta namen so se evropske prometne policije pod vodstvom TISPOL-a skupaj angažirale na strateški, taktični in operativni ravni.
V zvezi s problematiko hitrosti, alkohola in drog v prometu, avtobusnega in tovornega prometa ter uporabe varnostnih pasov bodo evropske policije predvidoma v treh letih sodelovale pri 27 skupnih poostrenih nadzorih.
Na fotografiji (z desne): Jože Šmid iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi in Roger Brooks iz Velike Britanije, član TISPOL-ove operativne skupine, v kateri je 27 članov (iz vsake države članice EU po eden) in ki je zadolžena tudi za koordinacijo projekta Lifesaver.
Poleg tega bo za učinkovitejše usmerjanje in koordinacijo dela na področju prometne varnosti organiziranih še več mednarodnih konferenc in različnih tematskih seminarjev, med prometnimi policisti se bodo nadaljevali delovni obiski in izmenjave dobrih praks, za policiste bo pripravljen skupni strokovni priročnik idr. Večina seminarjev bo potekala v šestih državah članicah TISPOL-a: na Madžarskem, Poljskem, Portugalskem ter v Romuniji, Španiji in Sloveniji, TISPOL pa zagotavlja tako vsebinsko pripravo seminarjev kot financiranje celotnega projekta.
