I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Strokovno navodilo ureja medsebojno sodelovanje policije in državnega tožilstva, zlasti obveščanje državnih tožilcev in policistov ter usmerjanje dela policistov.

Pri odkrivanju kaznivih dejanj in izsleditvi storilcev policisti in državni tožilec sodelujejo zaradi učinkovitega odkrivanja in nadaljnjega pregona storilcev kaznivih dejanj.

2. člen

Policisti so dolžni obveščati državne tožilce o vseh zadevah, pri katerih obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

3.člen

Državni tožilec lahko usmerja delo policije. Kadar državni tožilec ne prevzame usmerjanja, ravnajo policisti samostojno v okviru zakonskih pooblastil, ki jih imajo za odkrivanje storilcev in kaznivih dejanj in lahko v tem okviru uporabijo tudi vse zakonske ukrepe.

4. člen

Usmerjanje predkazenskega postopka obsega:

- dajanje strokovnih mnenj glede materialno pravnih in procesno pravnih vprašanj.
- navodila in predloge za zbiranje obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v predkazenskem postopku
- udeležbo državnega tožilca pri procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega postopka.

II. OBVEŠČANJE

5. člen

Policisti državnega tožilca praviloma obveščajo:
a) takoj po zaznavi izvršitve kaznivega dejanja, ki zahteva ogled ali drugo preiskovalno dejanje tako, da dežurnega ODT obvešča OKC, na podlagi obvestila policista, ki zadevo obravnava;
b) v 3 dneh po pridobljenih obvestilih, ki kažejo na to, da je bilo izvršeno, se izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja, navedenega v 2. odstavku 150. člena ZKP tako, da vodjo ODT ali od vodje določenega okrožnega državnega tožilca obvešča kriminalist, ki zadevo obravnava;
c) v 3 dneh po pridobljenih obvestilih, ki kažejo na izvršitev oziroma izvrševanje kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora pet let ali več tako, da vodjo ODT ali od vodje določenega okrožnega državnega tožilca obvešča kriminalist, ki zadevo obravnava;
d) po sprejemu ovadbe, najkasneje v 30. dneh, ki jo je zoper osumljence podala fizična ali pravna oseba, s kopijo ovadbe, katero so prejeli pisno ali ustno in o njej sestavili zapisnik ali uradni zaznamek. Policisti v teh primerih nadaljujejo s svojimi aktivnostmi do eventualne drugačne odločitve državnega tožilca;
e) pri drugih kaznivih dejanjih, kadar policisti izvajajo aktivnosti po 148. členu ZKP, s podajo
kazenske ovadbe ali poročila.

Obvestilo iz točke a, b in c je praviloma ustno, iz točke d in e pa pisno.

6. člen

Policisti državnega tožilca obveščajo ob izvedbi ukrepov v postopku zbiranja obvestil, kadar je potrebno izvesti naslednje ukrepe:
a) osumljenca pridržati po 157. členu ZKP
b) osumljenca privesti k preiskovalnemu sodniku
c) opraviti nujno preiskovalno dejanje zaslišanja prič po 166. členu ZKP
d) opraviti hišno preiskavo ali druga nujna preiskovalna dejanja.

Policisti državnega tožilca obveščajo praviloma ustno, če se na preiskovalnega sodnika obračajo s pisnim predlogom, pa z enim izvodom predloga.

7. člen

Policisti takoj pošljejo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu ovadbo, s katero je bilo naznanjeno kaznivo dejanje, katerega naj bi storil policist ali državni tožilec, ali zaznambo o sprejemu takšne ovadbe, oziroma pritožbo, ki je bila vložena zoper ravnanje policistov v smislu 4. odstavka 148. člena ZKP ali pritožbo na delo državnega tožilca.

Državni tožilec bo zadeve obravnaval prednostno in dal za delo potrebne usmeritve.

8. člen

Policisti najkasneje v tridesetih dneh po opravljenih aktivnostih, če ni podana kazenska ovadba, poročajo državnemu tožilcu o:
a) zasegu predmetov
b) opravljenih hišnih preiskavah
c) ogledu kraja kaznivega dejanja
d) ugotovitvah odrejenega izvedeniškega dela
e) drugih realizacijah odredb preiskovalnega sodnika.

Državni tožilec takoj po prejemu obvestila o zasegu predmetov, ki so večje vrednosti ali povzroča hramba znatne stroške, odloči ali se predmeti še hranijo ali pa vrnejo osebam, ki so do njih upravičene.

9. člen

Policisti državnega tožilca najmanj enkrat mesečno obvestijo o aktivnostih pri dopolnjevanju ovadbe, razen, če ni bilo zahtevano poročilo poslano že prej.

Državni tožilec s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe obvesti policijo, če so ovadbo podali policisti in če so jo podale druge osebe, policisti pa so zbirali obvestila v zvezi z njo.

10. člen

Policisti državnega tožilca obveščajo praviloma ustno, lahko z uporabo tehničnih sredstev za prenos sporočil, ali pisno. Državni tožilec in policist poskrbita za evidentiranje sporočil.

III. USMERJANJE

11. člen

Predstavniki policijskih uprav in policijskih postaj ter okrožnih državnih tožilstev in skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se praviloma vsak mesec sestanejo na delovnem sestanku, na katerem obravnavajo vprašanja, povezana z usmerjanjem predkazenskega postopka. Na teh delovnih sestankih se obravnavajo tudi druga vprašanja pomembna za prakso v zvezi z odkrivanjem in dokazovanjem kaznivih dejanj.

12. člen

Najmanj enkrat letno se opravi razširjeni delovni sestanek vodij okrožnih državnih tožilstev, vodje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve in direktorjev policijskih uprav ter predstojnikov UKP GPU in PU, na katerem se obravnavajo aktualna vprašanja medsebojnega sodelovanja.

Sestanek organizirata generalna državna tožilka in generalni direktor policije.

13. člen

Kriminalist oziroma predstojnik policijske enote se lahko pri reševanju konkretnega primera posvetuje s pristojnim državnim tožilcem, ki je dolžan nuditi strokovno pomoč.

14. člen

Če državni tožilec odkloni strokovno pomoč kriminalistu oziroma predstojniku policijske enote, ta obvesti svojega predstojnika, predstojnik pa vodjo okrožnega državnega tožilstva, da ustrezno ukrepa.V primeru večkratnega ponavljanja kršitev določb tega navodila je potrebno obvestiti generalno državno tožilko, ki poskrbi za ravnanje v skladu s temi navodili.

15. člen

V primerih obveščanja, kot jih določa 5. člen tega navodila, je treba državnega tožilca seznaniti z vsemi podatki, ki so jih policisti zbrali. Če državni tožilec zahteva, mu je treba čimprej zagotoviti povezavo s policistom, ki primer obravnava.

16. člen

Po sprejemu obvestila pristojni državni tožilec takoj, najkasneje v treh dneh, da policistu usmeritve za ukrepanje v predkazenskem postopku. Če državni tožilec v tem času ne da usmeritev, se šteje, da ne bo usmerjal predkazenskega postopka, lahko pa se v obravnavanje primera vključi naknadno.

Kadar je zadeva dodeljena Skupini državnih tožilcev za posebne zadeve, državni tožilec, ki obravnava zadevo, vedno usmerja predkazenski postopek.

17. člen

Državni tožilec usmerja predkazenski postopek tako, da daje policistu, ki obravnava primer, navodila, katere dokaze in obvestila naj zbere, lahko pa predlaga tudi način zbiranja dokazov. Navodilo je lahko ustno ali pisno. Če je navodilo ustno, o tem policist in državni tožilec sestavita uradni zaznamek.

Usmeritve oziroma navodila državnega tožilca policista, ki obravnava zadevo, zavezujejo. Predstojnik policista lahko sodeluje z državnim tožilcem v okviru usmeritev oziroma navodil in nudi podporo in pomoč, da se usmeritve izvedejo.

18. člen

Če državni tožilec usmerja predkazenski postopek, mora policist, ki zadevo obravnava, državnega tožilca sproti obveščati o poteku aktivnosti in rezultatih. Državni tožilec mu nudi strokovno pomoč. Zaradi usklajevanja aktivnosti lahko komunikacija poteka tudi med državnim tožilcem in nadrejenim policistu, ki zadevo obravnava. O tem mora biti policist seznanjen.

19. člen

Če policist zaradi objektivnih razlogov ne more ravnati po usmeritvah državnega tožilca, ga mora o razlogih takoj obvestiti, na njegovo zahtevo pa ga mora o razlogih tudi pisno obvestiti. Pisno obvestilo bo, glede na njegovo vsebino, zaupne narave in ne bo sestavni del kazenske ovadbe.

Državni tožilec bo ocenil, ali se lahko obvestila in dokazi zberejo na drug način, ali pa bo lahko odločil brez zahtevanih podatkov. V takem primeru spremeni dano usmeritev s pisnim obvestilom.

20. člen

O ravnanju v nasprotju z usmeritvami oziroma navodili in opustitvami obveznosti, državni tožilec obvesti vodjo okrožnega državnega tožilstva oziroma vodjo Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, ta pa direktorja policijske uprave, da ustrezno ukrepa.

O ponavljanju nepravilnosti se obvestita generalna državna tožilka in generalni direktor policije, ki poskrbita za ravnanje v skladu s tem navodilom.

21. člen

Kadar je v policiji zaradi odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj oblikovana interdisciplinarna skupina strokovnjakov, njeno delo usmerja državni tožilec.

IV. OBVEŠČANJE JAVNOSTI

22. člen

O predkazenskih postopkih, ki jih je usmerjal državni tožilec, se javnost obvešča po dogovoru med generalnim direktorjem policije in generalno državno tožilko, oziroma med osebama, ki ju pooblastita.

V. PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI

23. člen

Kadar se v predkazenskem postopku uporabljajo prikriti preiskovalni ukrepi, državni tožilec praviloma usmerja predkazenski postopek.

Policist, ki obravnava zadevo, pri kateri so podani pogoji za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov po ZKP, o tem obvesti pristojnega državnega tožilca in se z njim o uporabi posvetuje.

O uporabi in predlogu za odreditev tajnih preiskovalnih ukrepov po ZPol, se policist, ki vodi zadevo in pristojni državni tožilec praviloma predhodno posvetujeta.

24. člen

Pobude in predloge za odreditev ali predlaganje prikritih preiskovalnih ukrepov mora policist državnemu tožilcu posredovati dovolj zgodaj, da bo ta imel dovolj časa za odločitev in izdelavo predloga ali odločbe.

Državni tožilec mora o pobudi oziroma predlogu odločiti pravočasno oziroma do časa, ki je predlagan za začetek izvajanja ukrepov.

Predlog za podaljšanje prikritih preiskovalnih ukrepov mora biti državnemu tožilcu posredovan praviloma 48 ur pred iztekom trajanja ukrepa.

25. člen

Državni tožilec lahko od policista, ki vodi zadevo, med izvajanjem ukrepov zahteva, da ga seznani z ugotovitvami, ki so bile z izvajanjem ukrepov do takrat že zbrane.

26. člen

Policist pred načrtovano zaključno akcijo (realizacijo) o tem obvesti državnega tožilca, ki je sodeloval v postopku uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov.

27. člen

Evidenca povezav med policisti in državnimi tožilci ni del kazenskih ovadb in je urejena z internimi navodili vsake službe posebej.

VI. KONČNA DOLOČBA

28. člen

Strokovno navodilo stopi v veljavo z dnem, ko ga podpišeta generalna državna tožilka in generalni direktor policije.
 

V Ljubljani, dne 10.12.2001

Marko Pogorevc
GENERALNI DIREKTOR POLICIJE

Zdenka Cerar
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA