Načelo zanesljive in varne vožnje v cestnem prometu določa, da moramo voziti na primerni varnostni razdalji za vozilom, ki vozi pred nami. Ta mora biti takšna, da še omogoča varno in zanesljivo ustavitev pri nenadnem zaviranju.

ZVCP v I. odst. 25. člena določa, da mora voznik voziti na takšni razdalji od vozila, ki vozi pred njim, ki omogoča: - da lahko vselej zmanjša hitrost ali ustavi, če bi voznik, ki vozi pred njim, zmanjšal hitrost ali ustavil; - varno vrnitev na prometni pas, po katerem vozi, voznikom, ki ga prehitevajo, razen kadar se zaradi gostote prometa oblikuje kolona vozil. Drugi odstavek istega člena pa določa kazensko sankcijo, tj. denarno kazen v višini 15.000 SIT, za tistega voznika, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom.

Podobne določbe vsebujejo tudi zakonodaje drugih evropskih držav, kot primer naj navedemo le določbi švicarske in belgijske zakonodaje. Švicarska zakonodaja določa, da mora biti razdalja med vozili "primerna", glede na okoliščine v prometu. Zakonodaja Kraljevine Belgije pa zahteva, da mora biti varnostna razdalja takšna, da se voznik vedno lahko izogne prometni nesreči, pri čemer mora še posebej paziti na hitrost vozila.

V Evropi je razvitih nekaj teorij kako lahko voznik oceni, kakšna je zadostna razdalja pri vožnji za drugim vozilom. Nekatere teorije govorijo o času dveh sekund (Anglija), druge o razdalji, ki ustreza polovici hitrosti (Nemčija) itd. V praksi pa se je večinoma izoblikovalo stališče, da je še dopustna minimalna razdalja med voziloma razdalja, ki jo vozilo prevozi v eni sekundi.

Vožnja na prekratki varnostni razdalji je na slovenskih cestah pogosta kršitev. V nasprotju z drugimi vzroki prometnih nesreč se ta številčno povečuje. Samo v letu 2000 se je zgodilo 6.296 prometnih nesreč zaradi prekratke varnostne razdalje, v katerih je bilo 224 hudo in 1.270 lahko telesno poškodovanih. V letošnjem letu se je do 31.08.2001 zgodilo 4.118 tovrstnih prometnih nesreč (lani 4087). V njih so bile 204 osebe hudo telesno poškodovane (lani le 121), 924 oseb pa je dobilo lahke telesne poškodbe (lani 813). Največ se jih je zgodilo v naseljih z uličnim sistemom (1618), sledi glavna cesta I. reda (920) in glavna cesta II. reda (309). Na avtocestah pa se je v tem obdobju zgodilo 115 tovrstnih prometnih nesreč. Povzročitelji so bili najpogosteje vozniki v starostni skupini od 24 do 34 let, ki so povzročili 1.265 nesreč ali 30,7 % vseh nesreč, ki so se na naših cestah zgodile zaradi prekratke varnostne razdalje.

S pridobitvijo novih videonadzornih sistemov v letošnjem letu, bomo začeli tudi učinkovitejše in doslednejše nadzirati tovrstne kršitve. V ta namen smo pridobili tudi ustrezen računalniško podprt sistem, ki omogoča obdelavo posnetega gradiva ter izračun varnostne razdalje med vozili. Tako bodo policisti jeseni začeli pogosteje nadzirati tovrstne kršitve in jih dokumentirati. Kršitve bodo ugotavljali z videonadzornimi sistemi Provida. Posneli jih bodo na videotrak, voznika ustavili ter ga seznanili s prvimi ugotovitvami. Posnetek bodo kasneje analizirali v Specializirani enoti za nadzor prometa, nakar bodo vozniki prejeli plačilni nalog ali pa pisno obvestilo o prekršku, ki bo vključevalo tudi posnetke kršitve z izračunano varnostno razdaljo. Vozniki si lahko na povsem enostaven način sami izračunajo minimalno varnostno razdaljo.

Formula za izračun je naslednja: hitrost vozila, množeno s tri in deljeno z deset.

Naj navedemo nekaj primerov:

• Hitrost vozila 130 km/h = 130 x 3 / 10 = 39 metrov
• Hitrost vozila 90 km/h = 90 x 3 / 10 = 27 metrov
• Hitrost vozila 50 km/h = 50 x 3 / 10 = 15 metrov.

Informacijo pripravili v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije