V Sloveniji policija letno išče približno 1100 - 1300 motornih vozil. Tatvine in odvzemi so bili v zadnjem desetletju v stalnem porastu, zadnja štiri leta pa opažamo manjši upad.

Preglednica prikazuje skupno število iskanih motornih vozil za obdobje 1990 - 2002, pri katerih je odstotek najdenih vozil 40 - 45 %.

Prikazane številke zajemajo vsa dvosledna vozila, kot so osebna, kombinirana in tovorna vozila ter vsa enosledna registrirana vozila oziroma kolesa z motorjem, ne zajemajo pa neregistriranih koles s pomožnim motorjem. Zaradi obvezne registracije koles s pomožnim motorjem od 01.05.2002, pa so le-ta zajeta v statističnih podatkih za leto 2002.

Največji delež med vsemi ukradenimi in odvzetimi motornimi vozili predstavljajo osebna vozila. Najpogosteje ukradena oziroma odvzeta vozila v zadnjih letih so vozila znamke Renault in Volkswagen, sledijo pa Audi, Mercedes, Fiat, BMW in drugi. Te znamke osebnih vozil so tudi najbolj zastopane na slovenskih cestah.

NAJBOLJ ISKANE ZNAMKE ZA LETO 2002:

• Volkswagen
• Renault
• Audi
• Mercedes
• Fiat
• BMW
• Zastava
• Alfa Romeo
• Citroen
• Opel
• Peugeot…

Kljub manjšemu upadu tatvin in odvzemov motornih vozil v Sloveniji pa je zaskrbljujoč podatek, da se v zadnjih letih tatvine in odvzemi številčno povečujejo na območju Policijske uprave Ljubljana.

Statistika za motorna vozila 2002 (9)

Odstotek najdenih vozil je za tekoče leto vedno nižji v primerjavi s prejšnjimi leti, saj se kazniva dejanja raziskujejo za nazaj. Zaradi tega se bo v letu 2003 odstotek najdenih vozil za leto 2002 še povečal.

Zaradi navedenega ne moremo reči, da bo odstotek najdenih vozil v letu 2002 nižji v primerjavi z leti 2001 in 2002 (kar je sicer prikazujejo tabele).

Statistika za motorna vozila 2001

Statistika za motorna vozila 2000

Legenda:
OA - osebni avtomobil
KV - kombinirano vozilo
TV - tovorno vozilo
TS - tovorno specialno
VV - vlečno vozilo
OS - osebno specialno
MK - motorno kolo
PV - priklopno vozilo
T - traktor
DS - delovni stroji
O - ostalo

Iz navedenih statističnih podatkov je razvidno, da se je delež iskanih motornih vozil na območju PU Ljubljana od leta 2000 proti letu 2001 dvignil iz slabih 50 % na skoraj 60 % v letu 2001 in 2002.

Tatvine motornih vozil so pogostejše v tistih predelih večjih mest, kjer je gostota prebivalstva večja. V Ljubljani so to parkirišča v naseljih Jarše, Fužine, Štepanjsko naselje, Ulica bratov Učakar (Koseze). Ljubljani, kot največjemu mestu, sledijo Maribor, Celje in druga manjša slovenska mesta.

Ocenjujemo, da približno 75 % ukradenih vozil, med katerimi so vozila srednjega cenovnega razreda in del vozil višjega cenovnega razreda, ostane v Sloveniji. Večina se jih v t.i. "črnih" delavnicah razreže, deli pa se uporabijo za popravilo poškodovanih vozil. Večji del ukradenih vozil višjega in visokega cenovnega razreda pa se proda v tujino, večinoma na območje ZRJ. V zadnjem času se odpirajo tržišča tudi v Albaniji in Bolgariji ter v drugih vzhodno evropskih državah.

Storilci so pri svojem delu vedno bolj organizirani. Zaradi vse boljše tehnične zaščite vozil, predvsem višjega in visokega cenovnega razreda, se poslužujejo specialnih orodij za odpiranje in zagon vozil oziroma drugih načinov s katerimi pridobijo originalne ključe vozila (ropi vozil; vlomi v hiše in tatvina vozila z originalnim ključem; tatvine ključev v garderobah, na javnih kopališčih, iz oblačil v gostinskih lokalih in restavracijah…). Najpogostejša tarča avtomobilskih tatov so v zadnjem času predvsem vozila Audi in Volkswagen parkirana na parkiriščih v Ljubljani.Storilci s posebnimi elektronski pripomočki vozilo spravijo v pogon, pri tem pa izkoriščajo pomanjkljivost serijsko vgrajenega elektronskega varovalnega sistema. Ugotavljamo, da vozila z dodatno vgrajenimi elektronskimi varovalnimi sistemi niso tarča storilcev oziroma se le-ti raje lotevajo vozil, ki dodatnega varovalnega sistema nimajo.

Tatvine vozil in njihova preprodaja so v kriminalnih krogih dober in donosen posel, saj za vozilo višjega cenovnega razreda znamke Mercedes ali BMW dobijo nekaj tisoč evrov. Iz posamičnih tatvin so se tudi v Sloveniji razvile dobro organizirane kriminalne združbe, ki se organizirano ukvarjajo s tatvinami vozil. Tatvine vozila v smislu "razbiti steklo, zlomiti volansko ključavnico, strgati in spojiti kontaktne žice" skorajda ni več. Storilci za tatvine uporabljajo specialno izdelana orodja in elektronske pripomočke (tudi prenosne računalnike), za predelavo ukradenih vozil pa običajno najamejo prostore, katere nato opremijo kot avtomehanične delavnice.

Zaradi svoje geografske lege je Slovenija nekakšen vezni člen med zahodnim in vzhodnim delom Evrope. Z ureditvijo razmer na Balkanu je zopet oživela tako imenovana Balkanska pot, po kateri se iz vzhoda na zahod tihotapijo prepovedane droge, iz zahoda na vzhod pa ukradeni avtomobili.

Tako vozila ukradena v zahodni Evropi, predvsem v Italiji, Franciji in Španiji, v Slovenijo vstopijo na območju PU Koper in PU Nova Gorica. Pot nadaljujejo proti Ljubljani, naprej proti meji s Hrvaško pa vodi več poti. Po nekaterih informacijah je na območju bivše Jugoslavije registriranih več kot 100.000 vozil ukradenih v zahodni Evropi (izjava jugoslovanskega zunanjega ministra z dne 24.10.2001; spletne strani IAATI, http://www.eb-iaati.org, povezava "Autocrime Headlines").

Kot smo že omenili se med prevozniki ukradenih vozil iz Italije pojavlja vedno več Slovencev. Ti so dobro organizirani in odlično poznajo razmere na naši meji. Ukradena vozila, ki jih običajno prevzamejo na območju severne Italije, največkrat brez prirejenih dokumentov prepeljejo preko ilegalnih mejnih prehodov v Slovenijo in nato preko Hrvaške naprej proti vzhodu.

Pri tem slovenska policija na operativnem področju dobro sodeluje s policijami sosednjih držav, predvsem s hrvaško policijo. Mednarodno policijsko sodelovanje s tujimi varnostnimi organi poteka preko Interpola in Europola, s policijami sosednjih držav pa tudi preko maloobmejnega sodelovanja. Težave pa imamo z državami bivše Sovjetske zveze, predvsem z Rusijo, in z ZRJ (Srbija in Črna gora). Obvestilo o tem, da je neko slovensko ukradeno vozilo registrirano na območju ZRJ običajno dobimo preko zavarovalnih agentov. O tem seveda preko mednarodnega policijskega sodelovanja obvestimo varnostne organe ZRJ in jih zaprosimo za več podatkov o spornem vozilu, za zaseg vozila, za prevzemne pogoje….

Največkrat na naša zaprosila ne prejmemo odgovorov, če pa jih že pa navajajo, da sporno vozilo ni registrirano na območju ZRJ ali pa da so vozilo in dokumentacijo pregledali in niso ugotovili nepravilnosti. V enem primeru v odgovoru navajajo, da so na podlagi našega zaprosila kriminalistično tehnično pregledali tovorno vozilo s priklopnikom, katero je bilo ukradeno v Sloveniji, in ugotovili, da so številke šasije originalne in niso prenarejene. Hkrati s tem odgovorom pa so nam posredovali še številko motorja (katere jim nismo sporočili, saj številk motorja v našem informacijskem sistemu ne beležimo več) pregledanega tovornega vozila. S preverjanjem številke motorja preko proizvajalca vozila smo ugotovili, da gre nesporno za navedeno ukradeno tovorno vozilo, kar pa potrjujejo tudi fotografije tovornega vozila, katere je lastnikov prijatelj posnel v Beogradu. Zaradi nekooperativnosti policije ZRJ smo o konkretnih primerih obvestili Generalni Sekretariat Interpola v Lyonu. Da je vračanje ukradenih vozil iz ZRJ problem, nam na mednarodnih posvetih po avtomobilski kriminaliteti potrjujejo tudi kolegi tujih varnostnih organov.

Slovenska policija se problematike avtomobilske kriminalitete loteva na različne načine. Poleg klasičnih metod policijskega dela, v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, uporablja tudi t.i. prikrite metode dela, ki so bile npr. uporabljene:

• v letu 2000, ko so kriminalisti UKP PU Maribor uspešno odkrili in prijeli skupino storilcev, ki se je ukvarjala predvsem s tatvinami tovornih vozil; storilci so že bili pravnomočno obsojeni in so trenutno na prestajanju zaporne kazni,
• v letu 2001, ko so kriminalisti UKP PU Ljubljana v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi uspešno odkrili in prijeli skupino storilcev, ki so se ukvarjali z vlomi v hiše na območju Slovenije in Avstrije, v katerih so najprej poiskali ključe in nato odpeljali še vozila; zoper storilce teče sodni postopek na sodišču v Avstriji,
• in zadnji primer v letu 2002, ko so kriminalisti UKP PU Kranj in UKP PU Ljubljana, ob pomoči kriminalistov UKP PU Celje obravnavali drugo skupino storilcev, ki se je prav tako ukvarjala z vlomi v hiše v katerih so najprej poiskali ključe in nato odpeljali še vozila.

Informacijo so pripravili v Sektorju za splošno kriminaliteto Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.