Na slovenskem trgu umetnin se pojavlja vse več kopij in ponaredkov slik priznanih tujih in slovenskih mojstrov.

Take slike se pogosto prodajajo kot originali, opremljeni s potrdili, s strokovnimi mnenji, certifikati, cenitvami ... Pri tovrstnih dokumentih gre največkrat za opise upodobljenega motiva, navajanje eventuelnih avtorjev in ugibanje o vrednosti originala, pri čemer ni nikjer navedeno ali je slika izvirnik, kopija ali ponaredek. To so torej nepomembne cenitve predloženega dela, saj ne govorijo o problemu njegovega nastanka in porekla. Predvsem ti dokumenti so razlog, da površni bralec oziroma nepozorni kupec misli, da ima pred sabo originalno delo, čeprav gre lahko za kopijo. Ta se od originala, ki ga po možnosti hrani kakšna znana galerija ali privatna zbirka, med drugim lahko razlikuje tako po avtorju, času nastanka, formatu, kakor tudi po številnih detajlih, predvsem pa po ceni oziroma tržni vrednosti. Na legalnem trgu je cena kopije le kak odstotek ali celo desetino odstotka cene originala. Trgovina s kopijami dragocenih slik priznanih mojstrov je legalna in dokaj razširjena v nekaterih zahodnoevropskih državah, saj določeno število naročnikov želi imeti dobro, mnogokrat tudi starejšo kopijo določenega dela, ki v izvirniku ni več ohranjeno, ni na trgu oziroma naprodaj ali pa je zanje predrago.

Slike, ki se v zadnjem času pojavljajo na slovenskem trgu, so "mednarodni preprodajalci umetnin" največkrat kupili na akcijskih prodajah v tujini, jih opremili z dvoumno napisanimi cenitvami, ki omenjajo le cene originalov, ter jih sedaj prodajajo za veliko več denarja kot so ga sami odšteli ob nakupu. Kupci velikokrat sploh ne vedo, da so oškodovani. To je v primerih, ko kupujejo za svojo zbirko ali pa, ko je takšna slika zastavljena za posojilo, nato pa v neuspelem odplačilu dolga upnik celo misli, da je pridobil večjo vrednost kot je znašal dolg.

Torej, zbiralci umetnin, ki le - te kupujete na "črnem trgu" oziroma pri tako imenovanih galeristih brez galerij - bodite pozorni na:

  • dokumentacijo, ki spremlja delo oziroma navaja njegovo vrednost; ali ta res govori o delu, ki ga kupujete; ali vsebuje podatke o provenienci oziroma izvoru ter prehajanju umetnine glede na lastništvo - skratka podatke na podlagi katerih lahko sledimo sliki od njenega nastanka do danes (če tega podatka ni, lahko domnevamo, da je slika na nelegalni poti oziroma je predmet kaznivega dejanja; v času vojn na območju bivše Jugoslavije in območju bivše Sovjetske zveze je bilo, po podatkih Interpola, v zadnjih letih protipravno odtujenih preko 6000 umetniških del);
  • ceno; če je ta nenavadno nižja ali mnogo previsoka od tiste, ki se za stvaritve istega avtorja pojavlja na legalnem evropskem trgu, je to prav gotovo nenavadna okoliščina;
  • račune in pogodbe, ki naj bi spremljale nakup;
  • oznake na umetninah; na hrbtni strani se na platnu ali okvirju pogosto nahajajo različne oznake, iz katerih je prav tako mogoče marsikaj razbrati o poreklu umetnine (določene številke na primer navajajo, da gre za delo izločeno iz neke zbirke);
  • posege na umetninah; z namenom zavajanja glede starosti dela se med drugim pojavlja: lepljenje novejših kopij na starejša platna, nameščanje novih postaranih podokvirjev in podobno; restavrirane umetnine morajo imeti seznam oziroma popis opravljenih del.


Informacije o ukradenih in najdenih umetninah lahko najdete na spletnih straneh:
www.policija.si
www.interpol.int


Če zasledite sumljive okoliščine, ki napeljujejo na goljufijo pri prodaji umetnin, pokličite na telefonsko številko 113 ali na anonimno telefonsko številko 080-1200.

 

Informacijo so pripravili v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave.