Naloge policije na tem področju so opredeljene v zakonskih določilih, ki jih je zakonodajna veja oblasti naložila policiji.
Te naloge so zapisane v Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o policiji, kjer je med drugim opredeljena tudi temeljna naloga Policije, to je preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter odkrivanje in prijemanje storilcev. Že iz tega opisa naloge izhaja, da so tudi na področju prepovedanih drog pomembne policijske aktivnosti. Tako na področju preprečevanja kriminalitete, kot tudi za izvajanje represivnih aktivnosti, kamor sodijo odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter odkrivanje in prijemanje storilcev.
Uprava kriminalistične policije namenja sorazmerno veliko pozornosti prav preventivnim aktivnostim, vendar pa je na področju prepovedanih drog na nek način omejena s pristojnostmi, ker se le-te prekrivajo s pristojnostmi drugih državnih organov. Znano je, da uporabnik prepovedane droge predvsem škoduje samemu sebi, vendar pa se ob tem pojavlja veliko število delinkventnih ravnaj, katera pa ni mogoče šteti v strogo intimno sfero posameznika.
Tako se ob uporabi prepovedanih drog nujno srečujemo tudi s ponudbo prepovedanih drog. Gre za prepovedano dejavnost, ki je na podlagi mednarodnih, v Sloveniji ratificiranih konvencij Združenih narodov določena kot kazniva. Po drugi strani pa se srečujemo tudi s posledicami uporabe oz. zlorabe prepovedanih drog.
Na osnovi navedenega lahko delikvenco v zvezi s prepovedanimi drogami lahko razdelimo v tri bistvene kategorije in sicer v:
- t.i. primarno kriminaliteto na področju drog, kamor štejemo vse oblike storitve kaznivih dejanj opredeljenih v 196. in 197. členu KZ,
- v oskrbovalno kriminaliteto z neposrednimi delikti, kamor sodijo nabava in posest prepovedanih drog, vlomi v lekarne in ponarejanje receptov in posrednimi delikti, kamor sodijo tatvine, vlomi, ropi, goljufije, prodaja droge za denar zaradi pridobivanja sredstev za kasnejšo lastno nabavo in uporabo itd. in
- posledično delikvenco kot je ulično nasilje, združevanje v tolpe, prostituiranje, prosjačenje in podobno.
Tako kot drugod po Evropi, tudi v Sloveniji ugotavljamo soodvisnost problematike prepovedanih drog v primarnem smislu s kriminaliteto oz. varnostnimi razmerami na drugih področjih, predvsem premoženjskimi delikti, ti pa so v deležu vseh evidentiranih kaznivih dejanj najštevilčnejši. Točnih podatkov za vso državo ne moremo navesti, sklicujemo pa se lahko na ugotovitve pilotske raziskave, ki je bila opravljena za leto 1999 na območju Policijske uprave Maribor, v njenem okviru pa so bila analizirana kazniva dejanja obravnavana na območju dveh policijskih postaj, ki obravnavata letno okoli 65% premoženjske kriminalitete na območju PU Maribor. Omenjena policijska uprava letno obravnava več kot 13% vseh premoženjskih kaznivih dejanj v Sloveniji. Ugotovitve te raziskave kažejo, da je približno 70 % t.i. raziskanih premoženjskih kaznivih dejanj storjenih zaradi t.i. oskrbovalne kriminalitete in, da je skoraj 90% težjih premoženjskih deliktov ( vlomi, drzne tatvine, ropi, roparske tatvine in izsiljevanja) katerih osumljenci so osebe uporabniki prepovedanih drog.
Iz nekaterih drugih virov pa je mogoče razbrati, da več kot 50% vseh premoženjskih kaznivih dejanj v R Sloveniji izvršijo uporabniki prepovedanih drog. Takšni podatki so primerljivi z ugotovitvami raziskav v Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer celo ugotavljajo, da je več kot 60 % vlomov in tatvin povezanih s prepovedano drogo. Na podlagi omenjenih in mnogih drugih podatkov je mogoče potrditi tezo, da uporabniki prepovedanih drog odločilno vplivajo na trend gibanja množične premoženjske kriminalitete, torej tiste zaradi katere se državljani Slovenije počutijo najbolj ogrožene, saj je ponavadi prizadeta njihova osebna lastnina.
Poleg opisane soodvisnosti t.i. premoženjske kriminalitete z uporabo prepovedanih drog pa je potrebno upoštevati tudi povezanost problematike prepovedanih drog z varnostnimi pojavi in dogodki na področju prometne varnosti, kakor tudi na področju javnega reda in miru.
Po ugotovitvah tujih varnostnih služb postaja dejstvo tudi to, da se nekatere teroristične organizacije financirajo iz dobička pridobljenim z nezakonitim prometom s prepovedanimi drogami. O tej dejavnosti, v Sloveniji zaenkrat nimamo konkretnih dokazov, domneve pa seveda ne moremo izključiti.
Na osnovi pravkar predstavljenih dejstve so se v Upravi kriminalistične policije GPU odločili za izvedbo preventivne aktivnosti, katera namen je:
- opozoriti na družbene razsežnosti povezane s prepovedanimi drogami,
- vzpodbuditi večjo občutljivost državljanov za odklonske pojave,
- širiti varnostno kulturo z odpravljanjem vzrokov zaradi katerih prihaja do delinkventnih ravnanj in
- ustvarjanju partnerskega odnosa med državljani in državljankami in Policijo kot institucijo.
V Konvenciji ZN zoper nezakonit promet s prepovedanimi drogami iz leta 1988, je v preambuli zapisano, da razsežnosti in nevarnosti, ki jih povzročajo prepovedane droge lahko pripeljejo do resne ogroženosti družbe, varnosti in zdravja.
Kriminalistična policija je izdelala projekt s katerim poziva: USTAVIMO PREPOVEDANE DROGE, ker te spodbujajo KRIMINAL. Akcija bo podprta tudi z razpoznavnimi izdelki, majicami, kapami, kemične svinčnike in plakati.
Vse PU v R Sloveniji bodo prejele določeno število omenjenih artiklov, katere bodo nato policisti in kriminalisti razdeljevali tistima državljanom in državljankam, ki se zavzemajo za odpravljanje dejavnikov, ki povzročajo delinkventna ravnanja ali pa razvoj le teh v neki lokalni skupnosti, za vzoren in zdrav način življenja, kakor tudi kot nagrade posameznikom, pri izvedbi različnih aktivnostih v katerih sodeluje tudi Policija.
Informacijo so pripravili v Upravi kriminalistične službe