V četrtek, 12.6.2003, bo generalni direktor policije Marko Pogorevc podpisal sporazume s predstavniki treh nevladnih organizacij, ki bodo sodelovale s Centrom za tujce.
Podpis s tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili vsebino sporazumov, bo ob 10.00 uri v Centru za tujce v Velikem otoku pri Postojni.
NEKAJ SPLOŠNIH INFORMACIJ
Nevladne organizacije večino nalog, opredeljenih s sporazumi o sodelovanju v Centru za tujce, izvajajo že dalj časa. Predvsem gre za naloge, ki dopolnjujejo socialno oskrbo in izvajanje dnevnih prosto časnih aktivnosti za osebe, nastanjene v centru. Pri tem so vključene vse skupine tujcev, zlasti pa ranljive kategorije, kot so otroci oz. mladoletniki brez spremstva staršev, družine, ženske in starejši ter bolniki. Gre za način dela, ki dopolnjuje operativno obravnavo tujcev, medtem ko čakajo na prisilno odstranitev iz države in zmanjšuje monotonost dnevnega bivanja v centru, kjer je svoboda gibanja bolj ali manj omejena vsem, ki so tu nastanjeni. Zaradi teh omejitev pa tudi zaradi različnih zlorab, ki jih ti ljudje doživljajo med ilegalnim potovanjem ali bivanjem na določenem območju, pogosto prihaja do hudih osebnih stisk, psihične težave in njihove posledice pa moteče vplivajo na celotno vzdušje, življenje in delo v centru. Ocenjujemo, da smo se prav zaradi takega pristopa k obravnavi nastanjenih oseb pogosto izognili različnim oblikam pasivnega ali aktivnega upora, ki ga tujci izražajo zlasti do uniformiranih delavcev policije in dosegli njihovo sodelovanje in bolj pristen osebni kontakt med operativnimi službami in tujci. Vse to zelo olajša in pospeši postopke prisilne odstranitve iz države, kar je temeljna naloga Centra za tujce, hkrati pa preprečuje ali zmanjšuje stroške, ki bi jih lahko povzročili različni upori, medsebojno nasilje, ter uničevanje opreme in prostorov v centru. S tem se bistveno izboljšajo humanitarne in socialne razmere za osebe, ki so nastanjene v centru, zmanjšajo možnosti za nastanek konfliktnih situacij in splošna varnostna situacija v Centru za tujce.
Nevladne organizacije, kot so Jezuitska služba za begunce, Slovenska filantropija in Društvo otrok-mozaik so svoje izkušnje vsaka na svojem področju dela z ilegalnimi prebežniki, ki bivajo v centru za tujce dokazale v vsem obdobju obstoja centra zlasti pa v obdobjih, ko je bilo število nastanjenih tujcev izredno veliko. Sodelovanje z njimi, ki temelji izključno na prostovoljnem delu s tujci brez dodatnih finančnih bremen za uporabnika, smo prvič predstavili strokovni javnosti v času obiska Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (v nadaljevanju odbor CPT) in zaradi tega pridobili tudi odlično oceno za visok nivo psiho-socialne oskrbe oseb, ki jim je v centru za tujce omejena svoboda gibanja. Na podlagi priporočil odbora (CPT) smo sistem prostovoljnega dela nevladnih organizacij razvijali še naprej in ga sicer s težavo zaradi oddaljenosti novega objekta izpostave centra, od sedežev organizacij, ki so v Ljubljani, nadaljevali tudi po preselitvi v Postojno. Omenjeni način sodelovanja s prostovoljci nevladnih organizacij je bil v zadnjem obdobju večkrat predstavljen tudi na različnih strokovnih in medresorskih delovnih posvetih in srečanjih policije in drugih služb, ki delujejo na področju preprečevanja ilegalnih migracij pa tudi Varuhu človekovih pravic. Slednji je ta vidik delovanja policijske službe, kot je Center za tujce, ocenil kot zanimiv in ustrezen pristop k zagotavljanju večje transparentnosti postopkov policije s tujci, zlasti pa kot podporo za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin osebam, ki jim je v policijskih postopkih prisilne odstranitve iz države, v Centru za tujce omejena svoboda gibanja.
S podpisom sporazumov se lahko ta način sodelovanja z nevladnimi organizacijami še nadgradi in razširi, ker bo na ta način zagotovljena podlaga za lažje urejanje nekaterih formalnosti, ki se pojavljajo pri izvajanju konkretnih delovnih nalog iz posameznih sporazumov. Obenem ta način sodelovanja pomeni najhitrejšo in najlažjo pot ter hkrati najcenejšo podlago za uresničevanje ustrezne psiho-socialne oskrbe in različnih dnevnih aktivnosti s tujci v centru, saj gre pri tem za dopolnitev nalog, ki bi jih sicer morala sama, vendar nujno ob večjem številu redno zaposlenih delavcev, izvajati socialna služba.
Nevladne organizacije (NVO) in njihovo sodelovanje z državnimi organi pri izvrševanju različnih nalog upravno pravne dejavnosti lahko zajema različna področja delovanja kot so:
Področje dela Policije v zvezi s tujsko problematiko -ilegalni prebežniki in iskalci azila med nastanitvijo v centru za tujce zaradi postopka prisilne odstranitve iz države, področje izvrševanja kazenskih sankcij - prostovoljstvo in svetovanje v zaporih med prestajanjem kazni, delo z begunci in prosilci za azil, naloge državnih organov pri integraciji oseb in drugo. Center za tujce pri Upravi uniformirane policije tako ni edini uporabnik uslug prostovoljcev nevladnih organizacij, je pa razen zaporov edini, ki NVO vključuje v delo na tako restriktivnem področju izvrševanja oblasti državnih organov kot je poseganje v človekove pravice in svoboščine pri omejevanju svobode gibanja.
Osredotočili se bomo le na področje tujske problematike, kjer so bile v zadnjih letih opravljene številne študije v posameznih državah, ki potrjujejo predhodne trditve mednarodnih človekoljubnih organizacij kot sta UNHCR in IOM, da je za učinkovito izvajanje različnih nalog in programov državnih organov pri obravnavi prosilcev za azil pa tudi ilegalnih prebežnikov in drugih oseb, ki zapuščajo matične države, nujno dobro sodelovanje med vladnimi, državnimi organi in NVO v posamezni državi.
Paleta uporabnikov storitev in njihovih potreb je izredno široka in spremenljiva. Zaradi tega so storitve, ki jih nudijo NVO kot podporo dejavnosti državnih organov ali celo kot nadaljevanje njihove dejavnosti pomembna dopolnitev, ki zagotavlja učinkovitejše izvajanje pravnih predpisov in standardov na tem področju.
Pri tem imajo zahodnoevropske države že dolgoletno tradicijo. Predvsem tiste, ki so bile v preteklosti bolj gostoljubne do iskalcev zaščite po konvenciji o statusu beguncev, npr. Nizozemska, Švedska, Norveška, Švica in Nemčija, podpirajo in razvijajo delovanje NVO prav s tem namenom. Vse te države že desetletje ali več prenašajo del nalog državnih organov na različne NVO in jim v ta namen tudi zagotavljajo finančna sredstva za izvajanje različnih projektov. Najbolj znan je primer Nizozemske, ki je celotno upravljanje in oskrbo ter izvajanje programov v Centrih za begunce (pred in po pridobitvi statusa) poverila NVO, zase, to je za državne organe pa je ohranila le temeljno odločitev o pravici do azila. Tako je nosilni nevladni organizaciji na tem področju (COA) tudi zagotovila reden dotok finančnih sredstev iz proračuna države in jo obravnava kot enakovrednega partnerja državnim organom na področju zagotavljanja in izvajanja mednarodnih standardov zaščite beguncev.
PODROČJA DELOVANJA (V OKVIRU NALOG MNZ - POLICIJE)
Pri predstavitvi teh področij izhajamo iz mednarodnih standardov, ki jih je potrebno zagotoviti osebam ne glede na to, da so v uradnem postopku državnih organov (azil in prisilna odstranitev). V kolikor govorimo o pravnem standardu, je to posamezna konvencija oz. njene določbe, v kolikor govorimo o humanitarnem standardu, so ti zajeti tudi v priporočilih in resolucijah, ki jih je potrebno ali vsaj priporočljivo spoštovati v postopkih.
Konvencije so: Konvencija o statusu beguncev l. 1951, Ženeva in razna priporočila, ki se nanjo nanašajo, Minimalni standardi OZN za osebe, ki jim je vzeta prostost, Konvencija o pravicah otroka, Konvencija o zaščiti žensk in druge.
Znotraj teh pa predvsem standardi:
- Pravica do ustrezne nastanitve,
- Pravica do socialne oskrbe,
- Pravica do izobraževanja,
- Pravica do zdravstvene oskrbe,
- Pravica do zaposlitve (v postopkih za azil).
Konvencija o otrokovih pravicah: iz nje pa ključni standardi: zdravstvo, šolanje, igra, druženje, varstvo matere in otroka, združevanje družine itd.
Konvencija o varstvu žensk in iz nje standardi: varstvo žensk pred zlorabo, izobraževanje, zaposlovanje zdravstveno varstvo, pravice.
Priporočila o pravicah oseb, ki jim je vzeta prostost (CT)
(stiki z zunanjim svetom, izražanje vere, kulture, izhod pod določenimi pogoji zdravstveno varstvo)
Na vseh teh področjih razvijejo NVO posebne programe, ki jih ponudijo državnim organom kot partnerju pri obravnavi teh oseb in zagotavljanju pravic iz predpisanih standardov. Tako so nevladne organizacije, s katerimi sodeluje Center za tujce v predlogih sporazumov podale glavne naloge iz programov, ki jih izvajajo v Centru za tujce.
Naj poudarimo še nekatere najvažnejše oz. temeljne razloge, ki so pripeljali do odločitve za formalizacijo sodelovanja med policijo (Centrom za tujce) in nevladnimi organizacijami. Gre za razloge, ki izhajajo iz priporočil odbora (CPT), ki je slovenskim oblastem priporočil, da v postopkih organov, ki posegajo na področje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, storijo vse, da preprečijo vse možne zlorabe in uvedejo različne oblike zaščitnih ukrepov zoper grdo ravnanje z osebami, ki jim je vzeta prostost. Vse te razloge podpirajo tudi mednarodne humanitarne organizacije, ki obravnavajo prebežnike oz. ščitijo prosilce za azil pa tudi Varuh človekovih pravic RS, saj so prav osebe, ki jim je vzeta prostost lahko posebno izpostavljene različnim oblikam grdega in nehumanega ravnanja in kaznovanja, pri tem pa za tako štejejo že neustrezne pogoje nastanitve in oskrbe v ustanovah, kjer se jim omejuje svoboda gibanja. Center za tujce je služba Policije, ki se ukvarja s sprejemom, nastanitvijo in prisilnim odstranjevanjem tujcev iz države, pri tem pa jim je v centru omejena svoboda gibanja, kot ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Priporočila odbora (CPT) slovenskim oblastem pa tudi priporočila in predlogi Urada Varuha človekovih pravic RS, katerega namestnik je prav tako član imenovanega odbora, se med drugim nanašajo prav na take primere, zaradi tega jih je potrebno pri izvajanju nalog policije v centru dosledno upoštevati. Ta priporočila so bila večinoma že realizirana, predvsem z izboljšanjem materialnih pogojev bivanja v objektih za nastanitev tujcev. V nadaljevanju je potrebno izpolniti tudi ostala priporočila, ki se nanašajo predvsem na prizadevanje policije za stalno izboljševanje vseh ostalih vidikov oskrbe nastanjenih tujcev, zlasti pa posameznih posebnih oz. ranljivih skupin (nacionalne verske skupine, družine, ženske, otroci in mladoletniki brez spremstva ter bolniki) glede njihovih posebnih pravic oz. potreb, ki so zaradi omejitve svobode gibanja oz. drugih omejitev, lahko še posebno prizadete. Iz priporočil odbora (CPT) izhaja zlasti potreba po vzpostavitvi takega sistema psihološke, zdravstvene in socialne oskrbe v centru, ki bo omogočila primeren način uresničevanja naslednjih pravic osebam v postopkih z omejeno svobodo gibanja: izboljšanje stikov z zunanjim svetom, obveščenost o stanju in vzrokih postopka, boljšo in stalno prisotnost zdravstveno usposobljenih oseb, psihološka ali psihiatrična pomoč ter skrbništvo za otroke brez spremstva v postopkih prisilne odstranitve.
Ker ocenjujemo, da bomo na podlagi formalnih oblik sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki so vsaka na svojem področju usposobljene za delo s temi skupinami nastanjenih oseb, lažje in hitreje dosegli zahtevani nivo njihove obravnave, smo določbe, ki to omogočajo umestili v skupni memorandum o soglasju ter posamične pisne dogovore o sodelovanju z določeno nevladno organizacijo.
Informacijo so pripravili v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave.