V prostorih Policijske akademije v Tacnu je v četrtek, 25. novembra 2004, potekal posvet Etika v policiji - iz teorije v prakso, ki ga je organizirala Policjska akademija Generalne policijske uprave.

Razprava o etiki in integriteti policije ne more in ne sme biti "tabu tema", temveč morajo ta vprašanja vseskozi spremljati vsakdanje delo policije in se iz teoretičnih predlog udejanjiti v konkretnih primerih v praksi.

Posvet je potekal v dveh vsebinskih sklopih: v prvem delu so različni strokovnjaki predstavili svoj pogled na etiko v policiji in sodelovanju teorije in prakse pri tej problematiki, v druge delu pa so udeleženci posveta komentirali predstavitve ter podali svoja mnenja, ocene in predloge.

Namen posveta je bil strokovna izmenjava mnenj o spoštovanju in uveljavljanju etičnih meril v policije, še posebno pri njenem vsakodnevnem opravljanju nalog ter o potrebnosti sprememb slovenskega kodeksa policijske etike. Izkušnje in dileme s tega posveta bodo strnjene v zborniku, za katerega želijo, da postane koristen delovni pripomoček vsakemu policistu.

Udeležence posveta je nagovoril direktor Policijske akademije Marjan Ferk, ki je poudaril, da obstoječi kodeks policijske etike ni zaživel, zato je napočil čas za nastanek novega, ki ga bodo policisti vzeli za svojega in ga uporabljali pri svojem vsakdanjem delu. "Policisti so kljub temu še vedno pred težko dilemo, kako kakovostno izvajati policijska pooblastila, pa vendarle na način, da bo njihovo ravnanje še vedno etično in da bodo spoštovali človekove pravice. Policijska akademija tudi zaradi tega pri izobraževanju novih generacij policistov sodeluje z Amnesty International, Varuhom človekovih pravic, Inštitutom za narodnostna vprašanja in drugimi," je povedal Ferk.

Prof. dr. Milan Pagon

Prof. dr. Milan Pagon iz Fakultete za policijsko varnostne vede je spregovoril o policijski etiki kot zvrsti uporabne etike. "Policijska etika je pri nas slabo razvita. Razlogi se skrivajo v paravojaški miselnosti policijske organizacije (policist je postavljen v vlogo izvajalca ukazov nadrejenih; ceni se njegova ubogljivost) in napačnem razumevanju potrebe po policijski etiki (če delaš po zakonih, ne potrebuješ etičnih meril). Toda policiste je treba naučiti razmišljati preko zakonov, njihova ravnanja morajo biti v skladu tudi z etičnimi merili," je poudaril dr. Pagon, ki vidi razvoj policijske etike v apliciranju spoznanj upravne etike na policijsko profesijo, pri čemer je treba določiti tako hierarhijo vrednot kot tudi potrebne vrline, in v postavitvi standardov etičnega ravnanja v policiji, ki morajo nastati od spodaj navzgor, saj bodo samo tako zaživeli; in tretjič, v opredelitvi načina in vsebine izobraževanja in usposabljanja policistov. Kakovost policijske dejavnosti je namreč odvisna od kakovosti ljudi, ki delo opravljajo. Zato si policija mora prizadevati za dosego integritete vseh policistov in policijskih vodij, vključno z najvišjim policijskim vodstvom.

Dr. Branko Lobnikar iz Fakultete za policijsko varnostne vede je predstavil dejavnike, ki ovirajo etično vedenje policistov in kaj lahko storijo policijski šefi za njihovo odpravo. Na podlagi raziskovanja policijskega dela v zadnjih desetih letih so ugotovili, da so področja, ki negativno vplivajo na policijsko vedenje: policijska subkultura, policijski cinizem, viktimiziranost na delovnem mestu in politične igre. Dr. Lobnikar je dejal, da je razširjanje govoric najpogostejša oblika viktimizacije na delovnem mestu, takšna ravnanja pa niso daleč od političnih iger.

"Določiti je treba jasne organizacijske politike in postopkov (v obliki pisnih dokumentov, ki nedvoumno opredeljujejo, katera vedenja so v organizaciji nezaželena in nesprejemljiva, in tudi kakšne so posledice za takšna ravnanja), zagotoviti ustrezno vodenju (zagotoviti dobre medsebojne odnose in delovne razmere) in pomoč zaposlenim v policiji, primeren izbor kandidatov za policijsko delo, njihovo usposabljanjo ter usposabljanjo policijskih menadžerjev, ustrezen organizacijski dizajnu, oblikovanje dela in delovnih pogojev ter ustrezne postopke premeščanja, discipliniranja in odpuščanja. Znaten del deviantnega vedenja na delovnem mestu povzročijo prav delavci, ki so bili premeščeni ali odpuščeni proti svoji volji. Postopki naj temeljijo na odkriti komunikaciji in spoštovanju delavčevega dostojanstva," je v svojem referatu izpostavil dr. Lobnikar.

<

Udeleženci posveta

Ivo Holc iz Policijske akademije Generalne policijske uprave je predstavil izkušnje nemškega projekta premostitve prepada med idealnim policistom in policijsko subkulturo oziroma kako zagotoviti, da se bo policist poistovetil z delom in se vedel v skladu z etičnimi in moralnimi normami. Samo izobraževanje policistov ne bo spremenilo njihovo vedenje, lahko pa jih prenos etičnih norm v vsakdanje življenje, kar pa mora biti cilj vsem zaposlenim. To pa je možno le postopoma in z majhnimi koraki.

Mag. Janez Mekinc iz Sektorja za mednarodne odnose v Službi generalnega direktorja policije je spregovoril o treh kodeksih policijske etike, evropskem, slovenskem in kodeksu držav članic Evropske unije.

Poudaril je, da imajo evropske države različne prioritete vrednot in različne pristope do policijske dejavnosti, zato je evropski kodeks policijske bolj kot kodeks dokument, kakšna naj bo organizacija, kako naj policija v demokratični družbi deluje ipd, kot pa kodeks v pravem pomenu besede. So pa zaradi njegovega priporočila, da naj policije sprejmejo svoj nacionalno kodeks, mnoge to tudi storile.

Kodeks držav EU šele nastaja, oblikoval pa naj bi standarde policijskega dela in postavitev standardov v praksi, za države članice bo obvezujoč. Temeljil bo na skupnih vrednotah, vendar pa določitev prioritet ne bo lahka, saj države članice le-te pojmujejo zelo različne.

Slovenski kodeks je po njegovi oceni dober, se pa strinja, da bi ga bilo treba nekoliko spremeniti. V primerjavi z drugimi vsebuje tudi unikaten inštitut častnega razsodišča.

dr. Mitja Žagar

Dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja je na podlagi predstavitve konkretnih primerov v Združenih državah Amerike opozoril, kako pomembno je, da policisti poznajo različna kulturna ozadja posameznikov ali skupin, s katerimi prihajajo v stik.

Vse družbe so namreč pluralne in konflikt je zato normalen pojav, naučiti pa se je treba, kako ga reševati oziroma upravljati, da ne postane destruktiven. Tovrstnih veščin se morajo naučiti tudi policisti, še zlasti pa je ta sposobnost pomembna za policiste, katerih delo je usmerjeno v lokalno skupnost. Določene veščine in vedenj se je mogoče priučiti, tako da postanejo povsem avtomatska. Vendar pa se morajo pri tem naučiti tudi to, da znajo hitro oceniti okoliščine, jih analizirati, sprejeti odločitev ter usklajevati različne pristope odzivanja na dogajanja. Toda z ustrezno usposobljenimi in izobraženimi policisti, se lahko dvigne ugled celotni organizaciji.

Dr. Branko Novak iz Policijske akademije Generalne policijske uprave je predstavil konkreten projekt usposabljanja za delo z romsko populacijo, ki je potekal v sodelovanju s Policijsko upravo Murska Sobota. V okviru tega projekta so se policisti učili tudi romskega jezika, Romi pa so bili seznanjeni s pravicami in dolžnostmi policistov. Program usposabljanja je bil izveden tudi na Policijski upravi Novo mesto, ki pa ga je možno prilagoditi tudi drugim ciljnim populacijam.

Vsekakor je namen tega usposabljanja spreminjanje neznanja v poznavanje drugih in v vzpostavitvi dialoga med policijo in romsko skupnostjo kot načina reševanja konflikta.

Aleš Butala, namestnik varuha človekovih pravic, pa je na podlagi primera ugrabljena enajstletnega dečka v Nemčiji predstavil dilemo o absolutni prepovedi mučenja in grdega ravnanja. Svet Evrope, organi pregona kot sodišče, so bili mnenja, da namestnik komandirja policijske postaje, ki je prejela osumljenca, ne bi smel izdati ukaza, na podlagi katerega so osumljencu zagrozili z mučenjem, če ne bo izdal kraja, kjer je ugrabljen deček. Nemška javnost pa je bila drugačnega mnenja.

"Sam sem za absolutno prepoved mučenja in grdega ravnanja, toda z zadržkom tistega, kar prinaša življenje. Pri vsakem ravnanju gre na koncu za osebno odgovornost, s katero se mora soočiti posameznik," je dejal namestnik varuha človekovih pravic.

g. Aleš Butala, namestnik varuha človekovih pravic

Seveda pa ne gre zanemariti same etike olicijske organizacije, njenega ravnanja pri pisanju najrazličnejših navodil in usmeritev. Tudi skozi to se kaže odnos policije do njenih strank.

Miroslav Žaberl iz Ministrstvo za notranje zadeve je izpostavil ambivaletnost policije, ki je hkrati varuh človekovih pravic in potencialni kršitelj le-teh. Prav zaradi te dvojnosti so še toliko pomembnejša vrednostna etična pravila, saj v zakon vendarle ne moremo zapisati vsega.

Zato mora poklicna etika predstavljati sistem moralnih vrednot, ki jih bodo ponotranjili vsi člani organizacije. Prav tako je treba spremeniti obstoječe kodeks policijske etike, ki v praksi ni zaživel. Ta je bolj podoben policijskim pravilom in ne nekim moralno vrednostnim standardom. Toda po njegovem mnenju bi morala nastati dva kodeksa, eden za policiste in drug za policijske vodje.

Besedilo in fotografiji: Tadeja Kolenc