Zaradi netočnih razlag v zvezi s premestitvami delavcev policije, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih, objavljamo širše pojasnilo:

Javnega uslužbenca (strokovno tehničnega delavca ali uradnik) se lahko premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se lahko javnega uslužbenca premesti na drugo delovno mesto pri istem ali drugem organu, če:

• so podani poslovni razlogi (ukinitev organa, prenos določenih nalog na drug organ, privatizacija javnih nalog, zmanjšanje obsega javnih nalog, reorganizacija zaradi organizacijskih, strukturnih, javnofinačnih ali drugih podobnih razlogov);
• je v posebnem postopku ugotovljeno, da je javni uslužbenec nesposoben za svoje delovno mesto;
• predstojnik oceni, da je na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa;
• se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslužbenec nima več polne obremenitve;
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Javnega uslužbenca je dopustno premestiti le na tisto delovno mesto za katerega izpolnjuje pogoje in ga je sposoben opravljati. Uradnika se lahko premesti le na uradniško delovno mesto, ki se ga lahko opravlja v istem nazivu, ki ga uradnik ima, razen v primeru ugotovljene nesposobnosti ali iz poslovnega razloga. Strokovno tehničnega delavca lahko premesti na strokovno tehnično delovno mesto, na uradniško delovno mesto pa le v primeru, da je bil sprejet v delovno razmerje na podlagi izvedenega javnega natečaja.

V primeru premestitve uradnika le-ta ne more imeti nižjega količnika za izračun osnovne plače, kot pa ga je imel na dotedanjem delovnem mestu. Količnik za izračun osnovne plače je namreč vezan na naziv v katerega je imenovan uradnik (in ne na delovno mesto). Izjema od navedenega je le v primeru, ko je na delovnem mestu, ki ga uradnik zaseda določen količnik za izračun osnovne plače na podlagi 94. člena ZPol (na takih delovnih mestih se zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebna izurjenosti in so posebnega pomena za učinkovito delovanje policije). V takšnem primeru se ob premestitvi uradniku določi količnik za izračun osnovne plače na podlagi naziva v katerega je imenovan ter že doseženih napredovanj.

V primeru premestitve strokovno tehničnega delavca pa se delavcu lahko določi na novem delovnem mestu nižji količnik za izračun osnovne plače, vendar le v primeru, da je izhodiščni količnik novega delovnega mesta nižji od tistega, na katerem je bil delavec do premestitve. Strokovno tehničnim delavcem se količnik za izračun osnovne plače določa na podlagi delovnega mesta (navedeni delavci niso imenovani v naziv).

Navedeno pa, tako za uradnike kot strokovno tehnične delavce, še ne pomeni, da ima delavec na novem delovnem mestu enako plačo (v nominalnem znesku). Plača je namreč sestavljena iz osnovne plače (količnik za izračun osnovne plače pomnoženo z osnovo za izračun plače), dela plače za delovno uspešnost ter dodatkov (višina in vrsta dodatkov so glede na delovno mesto lahko različni).