V prostorih Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope v Ljubljani je danes, 16. marca 2004, v sklopu okrogle mize z naslovom "Ravnanje policije med kladivom in nakovalom" potekal pogovor o Evropskem kodeksu policijske etike, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov Policije in Ministrstva za notranje zadeve tudi predstavniki Urada varuha človekovih pravic, Fakultete za policijsko-varnostne vede ter predstavniki nevladnih institucij.
Odbor ministrov Sveta Evrope je v letu 2001 sprejel Evropski kodeks policijske etike, ki predstavlja okvir, kako naj bodo organizirane in kako naj delujejo policijske organizacije v sodobni demokratični družbi. V Evropi je to prvi dokument, ki opredeljuje enoten okvir delovanja in organiziranja policije, zato ima še toliko večji pomen.
Zaupanje policije v javnosti je tesno povezano z njenim ravnanjem in odnosom do javnosti. Pri tem je pomembno, kako policija spoštuje človekovo dostojanstvo in temeljne pravice in svoboščine, kot so zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, tako pri obravnavi storilcev kot pri zaščiti žrtev kaznivih dejanj.
Ob tej priložnosti je mag. Janez Mekinc iz Oddelka za mednarodno sodelovanje v Generalni policijski upravi predstavil slovenski prevod Evropskega kodeksa policijske etike. "V svetu Evrope so do nedavnega o policijskih zadevah razpravljali predstavniki pravosodja in drugih vladnih organov. Pri oblikovanju Evropskega policijskega kodeksa pa so prvič sodelovali tudi predstavniki policije. Ta kodeks ni samo opis vedenja, ravnanja policista, ampak tudi pojasnjuje, kako naj bodo policije držav članic organizirane, kako naj delujejo, kako naj izpostavijo pozitivno notranjo organizacijsko kulturo. Kar pa je najpomembnejše, kako naj nastopajo nasproti javnosti in civilni družbi. Kodeks ni namenjen samo policiji, ampak tudi vsem vladam 42. držav članic Sveta Evrope."
Na začetku kodeksa so definirani cilji policije, pravne podlage policije, odnos med policijo in kazensko pravnim sistemom, organizacijska struktura policije, usposabljanja in izobraževanja policije, sistem kadrovanja policistov in pravice uslužbencev policije. Največji del zavzemajo smernice za policijsko delo, ki definirajo policijska pooblastila, odgovornost in nadzor nad policijo ter mednarodno policijsko sodelovanje. Zaradi lažje razumljivosti je vsak člen kodeksa opremljen s komentarjem.
Direktor Urada za policijo in druge varnostne naloge v Ministrstvu za notranje zadeve Miroslav Žaberl je poudaril, da je slovenska policija z izdajo Evropskega policijskega kodeksa dala javnosti vedeti, da se ne zapira pred njo in da želi skupaj z njo deliti razmišljanja Evrope, kakšna naj bo evropska moderna policija. "Temeljno sporočilo kodeksa je, da mora policija delati za skupnost. Kodeks omenja zelo pomembno področje pravic policistov. Policisti imajo pravico posega v posameznikovo zasebnost in s tem omejitev njegove prostosti. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da morajo policista, ki je ravnal zakonito in strokovno, njegovi nadrejeni zaščititi, ko bo zaščito potreboval. Vsebina kodeksa je delno zapisana v temeljnih strateških usmeritvah, ki jih je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, na podlagi katerih je policija pripravila načrt dela za obdobje od leta 2003 do leta 2007. Za njegovo izvajanje bo potreben čas, volja ter dodatne aktivnosti, na podlagi katerih bo vsebina dokumenta prišla do vsakega policista."
Dr. Branko Lobnikar iz Fakultete za policijsko-varnostne vede je povedal, da Evropski policijski kodeks vsebuje napotke vedenja policistov, ki jih bodo morali policisti sproti udejanjiti pri vsakodnevnem delu. "Pomembno je, da se z Evropskim policijskim kodeksom ukvarjajo ne samo policisti, ampak vsi ljudje. S poznavanjem kodeksa bodo lažje razumeli policijsko delo."
Svetovalec v Uradu varuha človekovih pravic Ivan Šelih je povedal, da so v lanskem letu prejeli 132 pisnih pritožb, ki obravnavajo policijske postopke, kar je 70 odstotkov več kot v letu prej. "Na podlagi tega ne moremo trditi, da pritožbe kažejo na nepravilnost pri izvajanju policijskih pooblastil. Pri tem velja poudariti, da Urad varuha človekovih pravic nadzira delo policije, ne more pa nadomestiti pritožbenih poti znotraj policije. Zato je še toliko bolj pomembno, da so pravne poti za obravnavanje pritožb zoper ravnanje policistov dostopne javnosti, hitre, učinkovite, nepristranske in poštene."
Besedilo in fotografija: Tadeja Kuhar