Spoštovani gospod predsednik, gospod minister za notranje zadeve, dragi gostje, spoštovane policistke in policisti!

Danes praznujemo Dan slovenske policije, ki je sicer 27. junija kot spomin na ta dan leta 1991, ko se je takratna milica skupaj s Teritorialno obrambo in Maneversko strukturo Narodne zaščite soočila z napadom jugoslovanske vojske na Slovenijo.

Kljub temu, da je bilo že po predhodnem scenosledu dogajanj v takratni SFRJ mogoče pričakovati, da bo do konflikta prišlo, pa se vseeno ni pričakovalo, da bo tega dne naša vojska cevi svojih tankov in topov obrnila in jih tudi uporabila za izstrelitev smrtonosnih granat na naš slovenski narod. Tega 27. junija 1991 in v tednih, ki so sledili, smo slovenski policisti naredili vse, kar je bilo v naši moči, da smo se postavili v bran golorokih ljudi in jih z minimalnimi žrtvami obvarovati. To je bil dan, ko smo združno pokazali, kdo smo, saj smo odlično opravili eno od naših temelnjih nalog, ko smo obvarovali človeška življenja in lastnino ljudi. Seveda pa smo morali plačati ceno tega poslanstva tudi z življenji naših kolegov.

Javnost se večkrat sprašuje, kakšen naj bo policist, kaj od njega pričakujemo. Delajo se obsežne ankete o javnem mnenju vrednotenja dela policije. Pričakovanja so običajno mnogo večja, kot jih je v danih možnostih mogoče uresničiti. Vsled tega je Volmer napisal naslednje:

• "Policist mora posedovati modrost Salomona, hrabrost Davida, moč Samsona, potrpežljivost Jove, preroštvo Mojzesa, ljubeznivost dobrega Samaridžanina, strategijo Aleksandra Velikega, vero Danijela, diplomacijo Linkolna, toleranco mizarja iz Nazareta, in končno solidno znanje vsake veje naravoslovnih, prirodoslovnih in družbenih ved"
• "Pripadnika policije obravnava-kritizira javnost, izsmejavajo ga v filmih in šalah, kritizirajo ga v medijih, ne podpirajo ga niti tožilci in sodniki, izogibajo se ga tisti, ki se ga boje, kriminalci ga sovražijo, vsi ga goljufajo in mu lažejo. Podvržen je številnim skušnjavam in nevarnostim, obsojajo ga, ko dela po predpisih, medtem ko izgubi službo, če tako ne dela. Pričakuje se, da ima policist izobrazbo vojaka, zdravnika, diplomata in vzgojitelja; vse to pa za čim manjšo plačo!"

Sedaj, ko vemo, kakšen naj bo policist, poglejmo, kaj se je s policijo digajalo zadnjih 14 let! V zadnjih 14-ih letih je doživela slovenska policija silovite spremembe in reforme, ki so docela spremenili njeno fizonomijo tako po organiziranosti kot tudi po vsebini njenega delovanja. Po vsakokratnih volitvah in menjavah ministrov so se pričeli procesi reform, iskati nove oblike organiziranosti, pisali so se novi predpisi, od katerih pa je nedvomno najpomembnejši Zakon o policiji, ki nazorno opredeljuje vsebino in obliko delovanja policije. S tem se je v delo policije vnesla potrebna profesionalnost in vzpostavila sorazmerno velika neodvisnost od aktualne politike. Storjene so bile tudi nekatere napake, ki so imele zaradi takoimenovanih administrativnih upokojitev, za posledico upokojevanje takoimenovanega senior kadra, ki bi moral policijo kot pomemben element varnostnega sistema države, kvalitetno voditi in zagotavljati njeno polno učinkovitost. Kljub izgovorom politike, da je šlo za procese depolitizacije policije, pa je sedaj več kot jasno dejstvo, da takrat ni bilo zaželjeno, da bi bila policija polno učinkovita, saj bi sicer v procesih transformacije in privatizacije zagotovo ne prišlodo nekaterih deformacij, ki so omogočile rojstvo novodobnih miljonarjev.

Kot posledica nezadostno dodelanih projektov se je policija umaknila iz nekaterih urbanih področij in v nekaterih primerih zaradi fizične oddaljenosti postala nedostopna za državljane, s čemer so v neenakopravnem položaju oziroma željena pomoč policije nemalokrat pride prepozno. Prav tako so se policiji nalagale vedno nove naloge, ki se odražajo predvsem v kopičenju administracije in istočasno zmanjševalo število tistih zaposlenih, ki jih policija potrebuje za takoimenovano administrativno podporo. Sedaj policist namesto da bi bil prisoten v javnosti, vse preveč časa porabi v zadovoljevanju administrativnih zahtev v nekje zelo slabih prostorih policijske postaje. Vse večji obseg dela in nenehno povečevanje varnostno aktualnih problemov dobesedno duši delo policije ob dejstvu maksimalnega varčevanja pri zaposlovanju novih kadrov zaradi zapolnjevanja izpraznjenih mest. Enormno so se povečale tudi redne delovne obveznosti v odnosu do Evropske unije vsled implamentacije evropskih uredb in direktiv ter vse bolj aktualnih potreb in neposrednih oblik povezovanja in sodelovanja pri neposrednih operativnih opravilih znotraj EU in izven. Vse številnejši mednarodni dogodki v Sloveniji najvišjega državniškega ranga poleg promocije Slovenije pomenijo izjemno odgovorne naloge za policijo. Tukaj se vse bolj izkazuje izrazita potreba po vzpostavitvi čim boljšega sodelovanja z vsemi ostalimi državami, nastalih iz nekdanje SFRJ in drugimi državami balkanskega polotoka, saj večina kriminalnih in drugih deliktov izhaja iz še vedno ne popolno stabilnega območja. Poleg navedenega je ves svet obšla nevarnost terorizma, globalnega organiziranega kriminala in možnosti uporabe orožij za masovno uničevanje.

V vseh omenjenih spektrih ogroženosti prebivalcev Slovenije in EU igra policist neprecenljivo vlogo. Namerno sem uporabil besedo policist, kot individuma. Vsaka policija se prične in konča pri policistu. Če je ta dobro usposobljen, motiviran, zadovoljen z delovnimi pogoji in razmerami, potem lahko pričakujemo, da bo svoje delo opravljal z veseljem, da bo v prvi vrsti sam zadovoljen s sabo, potem bo z njim zadovoljna tudi družba. Seveda pa vse to še ni dovolj. Potrebno je še kvalitetno vodstvo, ki bo sposobno policiste voditi v vseh mogočih razmerah. Policijski vodja mora imeti poleg predpisane izobrazbe tudi potrebne kvalifikacije za delo in vodenje policista in policijskih enot. Deležen mora biti potrebnega zaupanja in posedovati vrednote človečnosti, strokovne avtoritete in vzajemnega spoštovanja. Zato se morajo policijski vodje nenehno usposabljati in izpopolnjevati za vodenje policistov in enot.

Kadrovska politika pa mora biti naravnana tako, da se bo nenehno izzivalo potrjevanje tako vodij in policistov pri opravljanju delovnih nalog. Samo tako lahko pričakujemo, da bo policija spet postala blizu ljudem, da ji bodo zaupali in spoštovali. Nenehna skrb policije za varnost in zdravje policistov in drugih zaposlenih pri delu prav tako spada v vrsto dnevnih aktivnosti vodstva. Nenehno se morajo dopolnjevati ukrepi za zmanjšanje nevarnosti in škodljivosti na delovnih mestih in v delovnih okoljih.

Ko državljan pomisli na policista, mu pred oči najprej pride prometni policist, ki stoji ob cesti in meri hitrost. Kljub temu, da policist v uniformi opravlja tudi specifične specializirane naloge, za katera mora posedovati posebna znanja in veščine, je prav, da se omeni tudi policista, kriminalista, ki ga v javnosti ne srečujemo prepogosto. Ukvarjajo se s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskavo kaznivih dejanj, ki pomenijo soočanje z zapletenimi preiskovalnimi situacijami, kriminalnimi skupinami in združbami, ki so notranje strukturirane in vse bolj softificirane, z izdelanimi ali dogovorjenimi obrambnimi mehanizmi in se mednarodno povezujejo. Tovrstna spoznanja predstavljajo za kriminaliste specifičen izziv, ki zahteva sprotno prilagajanje in dopolnjevanje kriminalističnih metod in taktik v cilju učinkovitejšega odkrivanja vseh vrst uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Pri tem se zahteva visoko strokovno usposobljenega kriminalista, ki poseduje znanja iz najrazličnejših področij, bogatimi izkušnjami, kar je podlaga in pogoj za soočanje in obvladovanje ter preiskovanja najzahtevnejših primerov, ki poleg vsega zahtevajo tudi odlično poznavanje policijskih pooblastil.

V policiji se nenehno razvijajo vrednote, stališča, standardi in zgledi, ki krepijo ali slabijo predanost in pripadnost poklicu in posameznikov poklicni ponos. Tako kriminalisti, ki svoje delo opravljajo v civilu, kot tudi uniformirani policisti lahko pohvalijo z individualnimi in kolektivnimi uspehi, vendar pa zaradi narave njihovega dela pogosto niso deležni javnega priznanja. Odgovorno izvajanje policijskih pooblastil, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter sprejetih etičnih kodeksov utrjuje in dograjuje kulturo policista in kriminalista.

Policijo mora nenazadnje spoštovati tudi delodajalec, ki mora dopustiti nemoteno strokovno delo, in zagotavljati potrebne delovne pogoje.

Vse povedano pomeni izraz nasih želja in potreb ter zagotovilo, da bomo tudi v prihodnje, kar se da uspesno opravljali svoje naloge v korist Slovenije, nasih prebivalcev in prebivalcev Evropske unije, katere sestavni del smo

Vsem policistkam in policistom čestitam ob dnevu slovenske policije, da bi bili ponosni na delo, ki ga opravljamo, da bi ob delu v policijiživeli dostojno življenje v krogu vaših družin in dobrih prijateljev.