Objavljamo slavnostna govora, s katerima sta zbrane udeležence osrednje slovesnosti v hangarju Letalske policijske enote na letališču Jožeta Pučnika ob 27. juniju, dnevu slovenske policije, nagovorila generalni direktor policije Jože Romšek in predsednik Državnega zbora France Cukjati.

Generalni direktor policije Jože Romšek:

"Spoštovani predsednik državnega zbora, poslanci, poslanke, predsednik državnega sveta, svetniki državnega sveta, minister za notranje zadeve, generalna državna tožilka, predstavniki sodne veje oblasti, predstavniki slovenske vojske, prvi mož manevrske strukture narodne zaščite, poveljnik štaba RS za civilno zaščito, generalni direktorji policij sosednjih držav s sodelavci, uradniki za zvezo, predstavniki verskih skupnosti, policisti, policistke, nekdanji generalni direktorji slovenske policije, predsednik slovenske IPE, spoštovani upokojeni policisti, policistke, predsednik Zveze klubov Maksa Perca, predsednik veteranskega Združenja Sever in predstavniki društev Sever, spoštovani veterani, veteranke, spoštovani drugi cenjeni visoki gostje.

Dovolite mi, da začnem nagovor z osebno noto, osebnim vtisom, pridobljenim pred dvema letoma in nekaj mesecev, ko sem se sistematično pripravljal za kandidaturo pred natečajno komisijo, ki je opravljala izbor za generalnega direktorja slovenske policije. Med obilico študijskega gradiva mi je v roke prišel tudi sklep o določitvi dneva slovenske policije. Nemalo sem bi začuden nad tem, da mi nekateri niso znali dovolj natančno razložiti, zakaj je ravno 27. junij dan slovenske policije. Spoštovani, v tem času se je leta 1991 na mejnem prehodu Holmec bila trda in odločna bitka slovenskih miličnikov proti agresorski jugoslovanski armadi in je žal terjala tudi življenja. Ob tem spoznanju sem se trdno odločil, da bo treba več storiti za to, da se ohrani zgodovinski spomin na obdobje, ko se je takratna milica odločno postavila v bran domovine in skupaj s pripadniki teritorialne obrambe in manevrske strukture narodne zaščite ter ob podpori ljudi izbojevala zmago, o kateri so sanjali že naši predniki. Gre preprosto za zgodovinski spomin in tudi opomin. Zgodovinski spomin na obdobje pred osamosvojitvijo, na obdobje med neposredno oboroženo agresijo, ko so pripadniki slovenske milice žrtvovali na oltar domovine največ, kar so imeli, svoja življenja, in na obdobje, ko je slovenska milica pospremila zadnjega vojaka JLA iz koprskega pristanišča. Ta zgodovinski spomin moramo vsi skupaj ohraniti za naše otroke, rojene po osamosvojitvi Republike Slovenije, in tudi za prihodnje rodove. Naj ne bo nikoli pozabljeno. In naj bo tudi v opomin, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.

V tem času smo v slovenski policiji poskrbeli za ponovno odprtje stalne muzejske zbirke v spomin na prispevek slovenske milice v času osamosvajanja Republike Slovenije, poleg tega pa smo v učne načrte Policijske akademije, po katerih usposabljamo nove generacije policistov in policistk, uvedli zgodovinske elemente osamosvajanja Republike Slovenije.

Dovolite mi samo še nekaj besed o slovenski policiji danes. Poročila o našem delu za leto 2006 in za prvo obdobje leta 2007 kažejo boljše rezultate na večini področij našega dela, zlasti v primerjavi z letom 2005, za kar se iskreno zahvaljujem vsem policistkam, policistom in starešinam. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi ministru za notranje zadeve, ki s svojim pozitivnim pristopom podpira policijo na ta način, da imamo zagotovljena ustrezna proračunska sredstva za naše delo, da preko Vlade RS zagotavlja uresničevanje našega kadrovskega načrta ter sprejemanje takih zakonov in drugih predpisov, ki nam omogočajo učinkovitejše delo. Slovenska policija je enakovreden, spoštovan in cenjen partner v mednarodnih policijskih odnosih, kjer prevladuje spoznanje, da mednarodni kriminal ne pozna, in še manj spoštuje, državne meje.

Spoštovani, slovenski policisti in policistke smo prepričani, da bo slovenska policija, tako kot med osamosvojitveno vojno leta 1991, dobro opravila vse naše naloge, še posebej naloge, povezane z zagotavljanjem vstopanja Republike Slovenije v šengenski prostor in varovanjem šengenske meje, ter se uspešno soočila z izzivi sodobnega časa.

Dovolite mi, da posebej pozdravim pripadnice in pripadnike Letalske policijske enote, ki v tem letu praznuje 40. obletnico svojega delovanja. Razvoj Letalske policijske enote skozi desetletja je pripeljal do vrhunsko izurjene enote, ki danes predstavlja nepogrešljiv del operativnega policijskega delovanja, predvsem pri najbolj zahtevnih policijskih nalogah in reševanju človeških življenj.

Spoštovani kolegi policisti in policistke, cenjeni drugi visoki gostje, iskrene čestitke ob našem prazniku 27. juniju, dnevu slovenske policije, z željo, da bi naše strokovno poslanstvo dobro opravljali še naprej, za blagor nas vseh in naše domovine Republike Slovenije."

Predsednik Državnega zbora France Cukjati:

"Spoštovani gospod minister za notranje zadeve, g. Dragutin Mate, spoštovani generalni direktorji policij iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, predstavniki vlade, sodstva, veteranskih organizacij in verskih skupnosti, cenjeni predstavniki letalske policijske enote, dragi gostje.

Praznovali smo dan državnosti. S ponosom smo se spomnili dne, ko je takratna slovenska skupščina pred šestnajstimi leti sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in s tem uzakonila plebiscitarno voljo Slovenk in Slovencev po samostojni in demokratični domovini. A že dva dni za tem, 27. junija 1991, so na slovenske ceste prihrumeli tanki Jugoslovanske armade in se zapodili proti mejnim prehodom, da bi Slovenijo nepredušno zaprli v obroč in nato surovo strli vsako njeno željo po samostojnosti. Računali so na svojo težko vojaško mašinerijo, niso pa računali na bliskovit, profesionalen in pogumen odziv slovenske policije, da tudi za ceno žrtev zavaruje komaj razglašeno samostojno Republiko Slovenijo. Na današnji dan pred šestnajstimi leti so se slovenski policisti spopadli z Jugoslovansko armado in uspešno obranili mejni prehod Holmec. Današnji dan je zato dan slovenske policije.

Na današnji dan smo slovenski policiji dolžni vse priznanje in zahvalo. Nekateri od njih so svojo zvestobo domovini plačali z življenjem: Stanislav Strašek, Robert Hvalc, Bojan Štrumberger, Željko Ernoić in Marjan Dobelšek. Niso dočakali zmage in ne uživajo sadov svobodnega razcveta, ki ga je Slovenija doživela v teh šestnajstih letih. Tudi zaradi njih se spodobi, da se spominjamo teh dogodkov in se veselimo sadov naše osamosvojitve.

Spoštovani! Nobena demokratična država ne more svojim državljanom zagotavljati svobode, pravičnosti in varnosti, če nima dobre policije. Čim bolj pa je javnost svobodna in sproščena, tem več je tudi možnosti, da se pogosteje pojavljajo prekrški in kriminal in tem večja je nevarnost, da agresivni posamezniki skušajo na tak način uveljavljati 'zakon močnejšega', ki šibkejšim krni svobodo in varnost. In čim bolj si policija prizadeva uveljavljati način dela s čim manjšo uporabo sile, tem več naporov, potrpežljivosti in tveganja si mora naložiti na svoja ramena. Tudi zato je slovenska policija vedno znova postavljena pred nove naloge in tudi zato se mora neprestano izpopolnjevati.

Pri vsem tem pa je izrednega pomena tesna povezanost z domačim prebivalstvom. Če ljudje sprejemajo policijo kot 'svojo' policijo, torej kot tisto silo, ki je povezana z njimi in je del njih ter skrbi za to, da vsi lahko mirno in varno živimo, potem so ustvarjeni pogoji, v katerih se ne le državljani, ampak tudi policisti počutijo zadovoljne in varne. V takem ozračju se razvije zaupno sodelovanje, ukrepi policije pa so vse bolj nenasilni, a obenem vse bolj učinkoviti.

V času osamosvajanja pred šestnajstimi leti smo doživeli še posebej močno sožitje slovenske policije in slovenskega ljudstva. Od tod tako bliskovita in elegantna zmaga. Ne pozabimo tega. Tudi v miru in ob vsakodnevnih dogodkih moramo imeti pred očmi pomen tega sožitja. Spoštovani! To sožitje pa se še posebej kaže in uresničuje v okoliščinah, ko policija s svojo tehniko, strokovnostjo pa tudi požrtvovalnostjo priskoči na pomoč civilnemu prebivalstvu v stiskah. Pa naj gre za prometno nesrečo, naravne katastrofe ali iskanje in reševanje ponesrečenih alpinistov.

Smo v hangarju Letalske policijske enote. Pred štiridesetimi leti, leta 1967, smo dobili prvi policijski helikopter, a že decembra istega leta smo imeli prvo ekipo usposobljeno za reševanje v gorah. Že tri mesece kasneje pa smo bili priča reševanju zasutega turnega smučarja izpod severne stene Mojstrovke. Danes ima Letalska policijska enota v svoji floti pet helikopterjev. Uporablja jih ne le za nadzorovanje cestnega prometa, zasledovanje storilcev kaznivih dejanj in nadzor državne meje, ampak tudi za reševanje ob naravnih nesrečah ter nesrečah v gorah, za prevoz hudo bolnih, za gašenje požarov, pomoč pri gradnji žičnic, planinskih koč, oddajnikov in daljnovodov, itd. Tudi to je dokaz, kako je sodobna slovenska policija vpeta v širšo skrb za slovensko prebivalstvo, kar prebuja izredno pomemben občutek sožitja policije in civilnega prebivalstva. Zato je prav, da danes praznujemo tudi 40-letnico Letalske policijske enote. Čestitke za njen razvoj in visoko profesionalno usposobljenost.

Spoštovani! Slovenija je ponosna, da ima policijo, ki se zaveda svoje odgovornosti in je sposobna svoj način dela približati pričakovanjem ljudi. Ponosni smo nanjo in odločno zavračamo namige nekaterih, da je slovenska policija danes manj učinkovita kot v njihovih "starih dobrih časih". Bilo bi krivično, če bi slovensko policijo ocenjevali na podlagi nepremišljenih kritik glasnih posameznikov. Bodimo pošteni in priznajmo, kar je potrebno priznati, ter pohvalimo, kar je resnično vredno pohvale.

Zato vsem vam iskrene čestitke ob dnevu slovenske policije, našim policijskim orlom pa - kako bi rekel - varno plovbo pod slovenskim nebom in vedno srečno vrnitev v svojo domačo 'luko'."