Sorodne objave

 

Vodstvo policije je danes, 11. januarja 2024, predstavilo delo policije v letu 2023.

image 6487327a

Kako je v lanskem letu potekalo delo okoli 8.000 zaposlenih v policiji in kako obširno in zahtevno je bilo, so podrobneje predstavili (z leve): namestnik generalnega direktorja policije mag. Robert Ferenc, generalni direktor policije mag. Senad Jušić, direktor Uprave kriminalistične policije Damjan Petrič in direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin.

Kot je dejal generalni direktor policije mag. Senad Jušić, je bilo leto 2023 za slovensko policijo izjemno naporno, a je policiji kljub temu uspelo zagotavljati visoko stopnjo varnosti prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Zadnja leta slovensko policijo, poleg rednih nalog, ki jih policisti vsakodnevno opravljajo, zaznamujejo tudi nepredvidljive naloge ali dogodki, ki jih je Jušić v nadaljevanju tudi predstavil.

Migracije

"Že takoj v prvih dneh leta 2023 smo po tem, ko je Hrvaška vstopila v schengensko območje, začeli nov, temu prilagojen način dela policije. Okrepili smo delovanje policijskih postaj za izravnalne ukrepe na policijskih upravah, kjer se izvajajo izravnalni ukrepi in delo s tujci. V sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve smo pripravili načrt razpolaganja z objekti policije na mejnih prehodih ter z drugimi deležniki izvedli vse nujne ukrepe za tekoč in varen promet čez območja nekdanjih mejnih prehodov.

Na tem mestu naj jasno povem, da slovenska policija izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem nezakonitih migrantov," je dejal Jušič.

To kažejo tudi podatki odkritih migrantov in tihotapcev na meji s Hrvaško. V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2023 je bilo na vseh notranjih mejah skupaj evidentiranih 60.587 nedovoljenih vstopov, večina iz Hrvaške (96 %). Na notranji meji s Hrvaško je bilo obravnavanih 58.193 nedovoljenih vstopov. Število je za 84 % večje od števila nedovoljenih vstopov na zunanji schengenski kopenski meji leta 2022, ko je teh bilo 31.605.

V letu 2023 je bilo obravnavanih 479 dogodkov (v enakem obdobju lani 242), v katerih je bilo prijetih 557 tihotapcev ljudi (548 tujcev in 9 slovenskih državljanov). Za 514 tihotapcev je bil odrejen pripor. Številne naloge, ki so povezane z migracijami, so tako naša stalnica že nekaj let.

"V preteklem letu smo namenili velik poudarek aktivnostim na področju mednarodnega sodelovanja, tako sodelovanja z Europolom kot tudi s sosednjimi državami, drugimi državami EU in državami Zahodnega Balkana."

V oktobru je Policija na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije začasno ponovno uvedla nadzor na notranjih mejah z Madžarsko in Hrvaško zaradi povečane grožnje terorizma, ekstremizma, organizirane čezmejne kriminalitete. V skladu z odločitvijo ministra za notranje zadeve je tako rekoč čez noč ponovno ustanovila več mejnih prehodov za mednarodni promet, državljane EU in osebe s pravico do prostega gibanja po pravu EU ter za lokalno prebivalstvo, na obeh mejah pa se ponovno izvaja tudi varovanje državne meje.

Po majski tragediji v Beogradu okrepljena prizadevanja slovenske policije za večjo varnost otrok v šolah

V juniju je policija izvedla številne preventivne in druge aktivnosti za zaznavanje kazalnikov odklonskih ravnanj in za samozaščitno ravnanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kar je posledica napada na šole v naši neposredni bližini, in sicer v Srbiji (Beogradu). Poleg vseh aktivnosti, ki jih je policija izvajala na terenu v dneh neposredno po napadu, je v nadaljevanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami, pristojnimi ministrstvi in drugimi službami sodelovala ali organizirala tudi strokovne posvete in konference. "Okrepili smo zlasti sodelovanje s šolami, s katerimi še vedno aktivno sodelujemo, vsebine s teh področij pa predavamo otrokom, staršem in strokovnim delavcem," je dejal Jušić.

Intenzivno delo policije med avgustovskimi poplavami

V noči na 4. avgust 2023 so severno polovico države zajele obilne padavine, ki so povzročile silovite in uničujoče poplave. Od 4. do vključno 31. avgusta 2023 je bil zaradi pojava naravne nesreče aktiviran državni načrt. Delo policistov je bilo večinoma povezano z neposrednim reševanjem ljudi in premoženja, pomočjo pri evakuaciji ljudi z ogroženih območij, nadzorom nad upravičenostjo dostopa na določena (ogrožena) območja, varovanjem premoženja na ogroženih območjih, urejanjem prometa zaradi prekinjenih cestnih povezav itd.

Ocenjeni stroški Policije ob aktiviranju državnega načrta so znašali 816.692,86 evra.

stroski dela

Posadke policijskih helikopterjev so v prvih dneh rešile 286 ljudi in 10 živali ter prepeljale 45 specialistov iz različnih delovnih področij in več kot 13 ton hrane, goriva in drugega tovora; v gorah in na težje dostopnih terenih so policijski helikopterji letos posredovali že v več kot 100 primerih.

Za leto 2023 bi želel poudariti uspešno opravljen nakup tretjega večnamenskega helikopterja tipa Augusta Westland AW 169. Zavedamo se, da z moderno in močnejšo floto Letalska policijska enota lahko zagotavlja še kakovostnejšo podporo policiji in drugim državnim sistemom pri opravljanju najrazličnejših nalog.

Dobri rezultati na vseh področjih dela

"Lahko rečemo, da so rezultati dela policije v letu 2023 tudi sicer dobri. To izkazujejo tudi trenutni statistični podatki na vseh glavnih področjih policijskega dela, kot so področja odkrivanja in preprečevanja kriminalitete, zagotavljanja prometne varnosti, javnega reda in varovanja državne meje," je poudaril generalni direktor policije.

Povečala se je preiskanost kaznivih dejanj

Iz statističnih podatkov, ki se nanašajo na obravnavana kazniva dejanja na območju Slovenije, izhaja, da je bilo v lanskem letu obravnavanih 54.017 kaznivih dejanj. Številka je primerljiva z obdobjem pred epidemijo covida-19, ki ga lahko razumemo kot edino realno primerljivo obdobje.

Povečala se je preiskanost kaznivih dejanj, ki zanaša 51 %, prav tako je bilo v lanskem letu realiziranih kar nekaj izjemno zahtevnih, obsežnih in odmevnih preiskav mednarodnih kriminalnih združb.

Kot je dejal vodja Uprave kriminalistične policije mag. Damjan Petrič, je kriminalistična policija v letu 2023 odlično opravila svoje naloge, saj je bila zelo uspešna na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj: "Glede na petletno povprečje smo imeli porast kaznivih dejanj na vseh področjih. Dober rezultat je tudi posledica uspešnega sodelovanja s policijskimi enotami v Sloveniji in tujimi varnostnimi organi sosednjih držav ter drugih držav v okviru sodelovanja prek Europola in Interpola."

Prometna varnost: več nesreč, a z manjšimi posledicami

V okviru splošnih policijskih nalog je poleg že omenjenih nalog na področju državne meje in tujcev Jušić posebej izpostavil tudi področje zagotavljanja varnosti cestnega prometa ter vzdrževanje javnega reda.

V letu 2023 je policija obravnavala 19.140 (18.757) prometnih nesreč ali 3,5 % več kot v letu 2022. Kljub večjemu številu nesreč podatki kažejo, da so bile posledice v teh nesrečah manjše kot v letu 2022. V prometnih nesrečah je umrlo 83 (85) udeležencev ali 2,4 % manj, manj je bilo hudo telesno poškodovanih (790 (873) ali 9,5 % manj) in manj lahko telesno poškodovanih (6.231 (6.484) ali 3,9 % manj). Med vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami še vedno prevladujejo neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti.

"Uspelo nam je optimizirati delo policije na avtocestah. Z usposabljanjem, nabavo nove opreme in sodelovanjem z različnimi nadzornimi organi smo zagotovili učinkovit nadzor na avtocestnem omrežju. Z ustreznim načrtovanjem, odzivanjem na problematiko in usklajevanjem aktivnosti je policija vplivala na varnost uporabnikov avtocestnega omrežja in zmanjševanje posledic prometnih nesreč, kar izkazujejo tudi statistični podatki," je dejal generalni direktor policije.

V letu 2023 (2022) je namreč policija na avtocestah in hitrih cestah obravnavala 2.225 (1.924) ali 15,6 % več prometnih nesreč kot v letu 2022. V teh nesrečah je umrlo 13 (25) oseb ali 48 % manj, hudo telesno poškodovanih je bilo 42 (57) oseb ali 26,3 % manj, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 507 (569) oseb ali 10,9 % manj.

Na področju javnega reda in miru manj kršitev

Na področju vzdrževanja javnega reda je bilo v letu 2023 obravnavanih 15.536 (17.494) oziroma za 11 % manj kršitev s področja Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). "Ocenjujemo, da je nekajletno nenehno upadanje števila kršitev javnega reda in miru posledica različnih dejavnikov. Izpostavimo lahko usmerjeno delo policije na področjih, ki predstavljajo varnostna tveganja, ter delo na področju preventivnih in represivnih vsebin tam in takrat, ko prihaja do gostitev varnostnih pojavov."

Kot je dejal direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin, so policisti na področju javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti opravili varovanje več zahtevnih javnih shodov in športnih dogodkov. Med shodi so bili med vidnejšimi devet shodov upokojencev, protesti kmetov, parada ponosa in protest ob otvoritvi javnega zavoda Rog. Pri športnih dogodkih pa je izpostavil nogometne tekme.

V letu 2024 številne prednostne naloge policije

Prednostne naloge policije bodo v novem letu naslednje:

  • zagotavljanje varnosti državne meje, preprečevanje nedovoljenih prehodov državne meje in boj proti tihotapcem,
  • aktivno delo na področju femicida, nasilja v družini ter nasploh obravnave vseh oblik spolnega nasilja,
  • poudarek bo še naprej tudi na preiskovanju korupcije. V realizaciji je obširen načrt ukrepov preprečevanja, zaznavanja in preiskovanja korupcije (preventiva, proaktivnost in organizacijski ukrepi). Ukrepi za boj proti korupciji so ključni za ohranjanje integritete tako javnih kot zasebnih organizacij, hkrati pa prispevajo h krepitvi zaupanja ljudi vanje. Nenazadnje pa ustvarjajo tudi pogoje za izboljšanje kakovosti življenja državljanov. V letu 2023 je bilo preiskanih in uspešno zaključenih tudi več preiskav s področja korupcije,
  • na področju organizacije policije bo prioritetna naloga seveda skupaj s socialnimi parterji (sindikati) vzpostavitev kariernega sistema v policiji,
  • še naprej bomo skrbeli tudi za korektno in tvorno sodelovanje s sindikatoma ter našimi veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami.

Uporaba najhujših prisilnih sredstev zelo redka, policisti večino nalog opravijo z milejšimi

Uporabo prisilnih sredstev, število napadov na policiste ter pritožbe zoper delo policistov v letu 2023 je podrobneje predstavil namestnik generalnega direktorja policije mag. Robert Ferenc. Kot je dejal, je število uporab prisilnih sredstev primerljivo s preteklimi leti. Policisti so v letu 2023 v 1.808 primerih zoper 3.800 oseb uporabili 7.720 prisilnih sredstev. Tudi v preteklem letu so policisti največkrat uporabili telesno silo ter sredstva za vklepanje in vezanje, skupaj v približno 97 %, uporaba drugih prisilnih sredstev pa je bila manj številna. To še velja zlasti za najhujša prisilna sredstva, kot sta strelno orožje in električni paralizator, ki ju policisti v lanskem letu niso uporabili. Tudi sicer je uporaba navedenih najhujših prisilnih sredstev zelo redka, kar kaže na dobro strokovno usposobljenost policistov, saj policisti skoraj v vseh primerih opravijo policijsko nalogo z uporabo milejših prisilnih sredstev. Strelno orožje so denimo od leta 2017 uporabili le v treh primerih, električni paralizator, ki je bil v ZNPPol uzakonjen leta 2017, pa so do današnjega dne uporabili prav tako v le treh primerih (enega od teh na začetku letošnjega leta).

Lani 221 napadov na policiste

Kot je dejal ferenc, se je v letu 2023 zgodilo 221 napadov na policiste, v katerih je bilo oškodovanih 247 policistov. Do posebno hude oblike napada na policiste je prišlo junija v Šmarjeti pri Novem mestu, kjer je oseba z avtomatsko puško streljala na policista in policistko, ki sta pred tem vozniku začasno odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

Prizadevamo si dvigniti število zaposlenih 

Na dan 31. decembra 2023 je bilo v Policiji zaposlenih 8.162 javnih uslužbencih, kar je za 250 manj kot leto prej. "V policiji si z aktivno politiko zaposlovanja nenehno prizadevamo, da bi negativni trend števila zaposlenih v zadnjih nekaj letih obrnili v pozitivno smer. Tako smo v lanskem letu med drugim po prvem spomladanskem vpisu na Višjo policijsko šolo zainteresiranim konec avgusta ponudili možnost dodatnega roka za prijave. V tem roku je bilo na Višjo policijsko šolo vpisanih 33 od skupaj 167 (150 v letu 2022) kandidatov za policiste," je še dejal mag. Robert Ferenc.

Za dobre rezultate so zaslužni vsi zaposleni v policiji

"Če strnem, z opravljenim delom v preteklem letu dokazujemo, da smo kos varnostnim izzivom, ki so pred nami. Za to gre zahvala zlasti vsem zaposlenim v policiji. Moje vodilo bo še naprej tudi skrb za zaposlene. Prav je, da jim za njihov trud in požrtvovalnost, ker opravljajo poklic, za katerega je potreben pogum, zagotovimo dobre delovne razmere, predvsem pa organizacijsko in strokovno stabilnost ter kontinuiteto, ki sta osnovni pogoj za dobro delovanje tako velike institucije, ki skrbi za varnost ljudi," je poudaril Jušić.

"Še naprej se bomo trudili in krepili zaupanje ljudi v naše delo, saj prav to daje legitimnost našemu policijskemu poklicu, našim nalogam, pooblastilom in vsem posegom v človekove pravice, ki morajo biti vedno upravičeni in izvedeni po najvišjih načelih spoštovanja pravne države in človekovega dostojanstva. Zato bo naš skupni cilj še naprej usmerjen v razvoj stroke in krepitev sodelovanja z državljankami in državljani," je predstavitev zaključil generalni direktor policije mag. Senad Jušić.