V spomin na zgodovinske dogodke leta 1989 in aktivnosti takratnih organov za notranje zadeve, s katerimi so zaščitili demokratične procese v Sloveniji, Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo pripravlja slovesnost ob 30. obletnici akcije Sever, ki bo v soboto, 30. novembra 2019, ob 20. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Udeležence bosta nagovorila minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, slavnostni govornik pa bo predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec.
Pred tremi desetletji so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever omogočili razvoj nadaljnjih demokratičnih dogodkov in aktivnosti, prve demokratične volitve ter nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije.
Letos mineva 30 let od napovedi tako imenovanega mitinga resnice, ki bi se naj zgodil v Ljubljani 1. decembra 1989. Do takih mitingov je prihajalo leta 1988 in 1989 zlasti v ožji Srbiji, Vojvodini in Črni gori. Na njih so organizatorji zahtevali, da vsa država deluje proti težnjam Albancev na Kosovu. Tovrstno politično zborovanje so želeli izvesti tudi v Ljubljani. Miting naj bi bil načrtovan najprej jeseni 1988, nato so ga na začetku marca 1989 prestavili na 25. marec 1989. Temu je sledila tretja napoved zborovanja, in sicer za 1. december 1989. Datum je bil izbran premišljeno in provokativno: tega dne leta 1918 je prišlo do združitve v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je kot organizator mitingov nastopalo Združenje za vrnitev pregnanih Srbov in Črnogorcev s Kosova in Metohije, imenovano tudi Božur, dejansko pa so bili prikriti nameni bistveno hujši in daljnosežnejši.
Z akcijo Sever se je Slovenija zavarovala pred nasilnim posegom in morebitnim vojaškim udarom, ki bi močno obremenil demokratično preobrazbo naše države in otežil njeno pot k samostojnosti. Akcija je bila organizirana z veliko učinkovitostjo in je zaščitila celotno ozemlje Slovenije. V njej je sodelovala vsa slovenska milica in drugi organi za notranje zadeve. Njeno vodstvo je več mesecev pripravljalo ukrepe in usposabljalo udeležence, kar je zagotavljalo učinkovito obrambo. Kasneje so se ji priključile še druge organizacije. Opravljeni so bili potrebni dogovori z organi za notranje zadeve Avstrije, Italije in Hrvaške, zavodi za prestajanje kazni zapora, gasilskimi enotami, zdravstvenimi ustanovami, solidarnost pa so izrazili tudi člani sindikata strojnega osebja železnic, ki so sklenili, da ne bodo vozili izrednih vlakov, na katerih bi bili udeleženci mitinga resnice. Tudi javna sporočila so bila jasna. Izkazala so odločnost in predvsem pripravljenost Slovenije na samoobrambo. Miting resnice je bil odpovedan, Slovenija pa je dosegla pomembno zmago na poti vzpostavljanja lastne suverenosti.