Na slovenskih cestah se je do 30. 9. 2003 zgodilo 29.145 (29.082)¹ prometnih nesreč. V njih je umrlo 181 oseb, 1.012 (1.239) je bilo hudo, 10.674 (9.131) pa lahko telesno poškodovanih. Za primerjavo naj navedemo, da smo na isti dan leta 2002 beležili 205, leta 2001 223, leta 2000 245, leta 1999 262 in leta 1998 233 mrtvih. Slednje kaže na dejstvo, da se varnost cestnega prometa v Sloveniji počasi, a vztrajno izboljšuje.

Tako kot vsako leto smo pri načrtovanju poostrenih aktivnosti na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa tudi letos posebno pozornost namenili prav zadnjim mesecem leta in tudi prehodu v novo leto. Zaradi pogostih praznovanj in proslavljanj v tem mesecu izstopajo predvsem prometne nesreče in kršitve, povezane z vožnjo pod vplivom alkohola, v vse večji meri pa tudi pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil.

Tabela 1: Prometne nesreče in posledice v primerjalnem obdobju (november, december, januar)

Če velja splošno pravilo, da se varnost cestnega prometa v Sloveniji izboljšuje, pa od tega pravila brez dvoma odstopa varnost cestnega prometa v mesecih november, december in januar, kar kažejo prikazani podatki. Prav zaradi tega se je policija odločila, da svojo pozornost ter aktivnost ciljno poveča.

Iz gornje tabele je razvidno, da se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami v primerjalnem obdobju povečalo za 18 % oziroma 17 %. Večje je bilo tudi število mrtvih in lahko telesno poškodovanih, in sicer za 10 % oz. 32 %. Manjše je bilo le število hudo telesno poškodovanih (za 54 %), kar pa je nedvomno povezano s klasifikacijo poškodb, saj je očiten prehod števila hudo poškodovanih med lažje poškodovane.

Graf 1: Najpogostejši vzroki PN, s sovzrokom alkoholiziranosti (november, december, januar)

Kot sovzrok se je alkohol v največji meri pojavil pri "stalnih vzrokih" prometnih nesreč. V primerjavi z enakim predhodnim obdobjem pa se je povečalo število predvsem pri:

• neprilagojeni hitrosti,
• nepravilnem prehitevanju,
• nepravilnih premikih z vozilom in
• neustrezni varnostni razdalji.

Graf 2: Število povzročiteljev PN (nad 1,1 ‰) in kršiteljev CPP (nad 1,5 ‰) v primerjanem obdobju

Ugotovimo lahko, da je število povzročiteljev prometnih nesreč na nacionalnem nivoju ostalo približno enako, medtem ko se je število tovrstnih kršiteljev cestnoprometnih predpisov zmanjšalo.

Graf 3: Koncentracija pri povzročiteljih

Zaskrbljujoče pri teh podatkih je predvsem naslednje:

• na cestah se v večji meri kot prej zopet pojavljajo občasni pivci s količino alkohola med 0,80 in 2,00 ‰, medtem ko jih je bilo nad 2,01 ‰ ugotovljenih manj. Tudi v navedenem tiči razlog za večji delež alkoholiziranih povzročiteljev v prometnih nesrečah. To pomeni da alkohol na slovenskih cestah ni problem "alkoholikov", temveč problem vsakdanjih voznikov in voznic.

Graf 4: Delež alkoholiziranih povzročiteljev po kategoriji prometne nesreče (november, december, januar)

Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v primerjalnem obdobju večji predvsem pri tistih prometnih nesrečah, kjer so posledice hujše. V navedenem časovnem obdobju se delež zaradi "večje" prisotnosti alkohola na cestah poveča ravno tam, kjer se trudimo, da bi bil manjši.

Graf 5: Delež alkoholiziranih povzročiteljev po kategoriji prometne nesreče (ostalo obdobje)

Iz gornjega grafa (št. 5) je razvidno, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v ostalem obdobju (med 1. 2. in 31. 10.) manjši kot v analiziranem obdobju. Delež je opazno večji ravno v prometnih nesrečah s hujšimi posledicami (smrt in telesne poškodbe).

Graf 6: Alkohol v prometnih nesrečah (smrtni izid in telesne poškodbe) po dnevih v tednu

<>Kako so prometne nesreče pod vplivom alkohola porazdeljene preko tedna, je razvidno iz gornjega grafa. Če smo v primerjalnem obdobju v letu 2001/02 lahko govorili o enem "vrhu" v tednu, tj. za vikend - v petek in soboto (nato se je število manjšalo - valovanje), se je porazdeljenost v letu 2002/03 nekoliko spremenila, tako da lahko opazimo dva "vrhova", in sicer v torek in nato klasično za vikend, ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da se je število močno povečalo v nedeljo, ko se je situacija praviloma že umirjala.

Policija bo glede na navedene ugotovitve poleg že izvedenih aktivnosti intenziteto nadzora povečala predvsem v kritičnem času, ko očitno prihaja do množičnih popivanj. Takšno stanje dobesedno "kliče" po dosledni uporabi nadzorov po metodologiji PROMIL.

Graf 7: Alkohol v prometnih nesrečah (smrtni izid in telesne poškodbe) po vrsti ceste

Stanje glede na vrsto ceste se bistveno ne spreminja. Največ prometnih nesreč s sovzrokom alkohol se zgodi v naseljih in v njihovi bližini (regionalne in lokalne povezave). Bistveno povečanje je vidno predvsem na avtocestah, kjer pa so tudi posledice hujše (večje hitrosti). Glede na to je vožnjo pod vplivom alkohola voznikom treba preprečiti že pred vstopom na avtocesto (hitre cestne povezave). Nadzor psihofizičnega stanja bi bilo potrebno intenzivirati tudi na avtocestah. Nadzor bi bil še najbolj učinkovit na njenih priključkih.

Graf 8: Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč glede na kategorije udeležencev

Delež obsega alkoholizirane povzročitelje v isti skupini² (graf št. 8). Po množičnosti vsekakor izstopajo vozniki osebnih avtomobilov, vendar je delež tistih, ki so bili večkrat alkoholizirani, največji med vozniki enoslednih vozil in traktoristi, kar pomeni, da je prav vsem potrebno nameniti pozornost v postopkih.

Graf 9: Delež odrejenih preizkusov in strokovnih pregledov vsem povzročiteljem prometnih nesreč³

<p">Delež odrejenih preizkusov je v primerjanem obdobju nekoliko upadel, ob tem pa je bilo število pozitivnih rezultatov večje, ravno tako je več povzročiteljev preizkus z alkotestom oziroma strokovni pregled odklonilo. <p">
Sklepne ugotovitve

Dejstvo, da uspešno sledimo zastavljenemu cilju "preizkusiti vsakega 6. imetnika vozniškega dovoljenja", bo imelo v prihodnosti brez dvoma velik učinek na stopnjo pričakovanja tistih, ki pijejo, da bodo ustavljeni in ob kršitvi zaloteni, s tem pa po preizkušenem "receptu" lahko pričakujemo tudi manj prometnih nesreč in manjšo težo posledic.

<p">Prisotnost alkohola v prometu je jeseni v primerjavi z ostalim letom večja, s tem pa je tudi večja možnost, da se stanje varnosti poslabša, kar je ob upoštevanju "martinovanja" ter drugih podobnih priložnosti in pa "veselega decembra", ki se rad potegne tudi v prve dni novega leta, pričakovano.

Kaj nam je pregled statističnih podatkov pokazal:

• število prometnih nesreč, kjer je ugotovljena alkoholiziranost udeleženca, je v navedenem obdobju nedvomno večja kot v preostalem delu leta, poleg tega se ta delež v primerjavi z predhodnim enakim obdobjem veča,
• kot sovzrok se alkohol pojavlja predvsem pri neprilagojeni hitrosti in prekoračitvah dovoljene hitrosti, nepravilnih prehitevanjih ipd., kar kaže na to, da večina slovenskih voznikov pod vplivom alkohola postane agresivnejših, ob tem pa precenjujejo lastne sposobnosti in ostale dejavnike, ki vplivajo na varno vožnjo (cestno infrastrukturo, vozne pogoje ipd.),
• v tem času povzročitelji pod vplivom alkohola v primerjavi z ostalim obdobjem povzročijo več tistih prometnih nesreč, kjer so posledice hujše (več mrtvih, več telesno poškodovanih, ...),
• proti zmotnemu mišljenju, da na slovenskih cestah "morijo" le "alkoholiki", govori dejstvo, da se je povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročitelja znižala, kar lahko pomeni, da je potencialni povzročitelj takšne prometne nesreče vsak, ki se pod vplivom alkohola odloči voziti in se ne zaveda teže nastalih posledic ob morebitni vožnji pod vplivom alkohola,
• da je to lahko vsakdo, govori tudi podatek, ki je vezan na čas, dan v tednu in kraj, kjer se tovrstne prometne nesreče največkrat dogajajo, saj do njih prihaja največkrat v naseljih ali njihovi bližini (na poti iz službe?), v poznem popoldanskem in večernem času (po službi?), med tednom pa predvsem v času vikenda,
• in ne nazadnje lahko ugotovimo, da je prav vsak voznik (ne glede na vrsto vozila, ki ga uporablja) pod vplivom alkohola nevaren sebi in drugim.

Takšne ugotovitve govorijo v prid nadzorstvenim aktivnostim policije.

Namen in cilj policijskih aktivnosti

• senzibilizirati slovensko javnost za problem alkohola v cestnem prometu v novembru, decembru in januarju,
• dvigniti stopnjo pričakovanja med kršitelji, da bodo zaloteni in ustrezno sankcionirani,
• povečati nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil ter ukrepanje zoper storilce teh prekrškov,
• povečati vidnost in transparentnost policijskega dela,
• na pričakovano problematiko z namenom preventivnega delovanja opozoriti javnost,
• zmanjševati delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah ter izboljšati prometnovarnostne razmere na naših cestah (število prometnih nesreč in njihove posledice),
• zagotoviti ustrezen in učinkovit policijski nadzor v jesenskem času in na začetku zime, ko lahko utemeljeno pričakujemo več vožnje pod vplivom alkohola tudi čez dan.

Policijske aktivnosti se bodo v skladu z načrtovanji izvajale v celotnem obdobju, svoje vrhunce pa bodo dosegle:

• novembra med 3. 11. 2003 in 9. 11. 2003;
• decembra med 16. 12. 2003 in 31. 12. 2003;
• januarja med 1. 1. 2004 in 18. 1. 2004.

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet

 3