Prometno varnostne razmere s poudarkom na problematiki hitrosti, so predstavljene na podlagi naslednji statističnih podatkov:

Število prometnih nesreč zaradi hitrosti je bilo v od leta 1998 do 2000 v upadu. V zadnjih dveh letih je opazen rahel porast števila prometnih nesreč. Glede na leto 2000 se je število PN povečalo za 5%. Trend zadnjih petih let kaže na precejšnje nihanje števila PN, katerih vzrok je hitrost. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo takšna nihanja.

Tudi pri številu mrtvih lahko opazimo trend stalnega nihanja. Za razliko od števila prometnih nesreč ta trend ni tako izrazit.

Že lani smo napovedali, da bo število mrtvih zaradi hitrosti blizu številke 134 mrtvih, kar bi pomenilo 4 % manj kot leto prej, dejansko pa se je število glede na predhodno leto zmanjšalo za 16,4%. Ob takem nadaljevanju bi bil cilj iz Nacionalnega programa za področje hitrosti (ne več kot 83 mrtvih v letu 2005 zaradi hitrosti), zagotovo dosežen.

Pri hudo telesno poškodovanih udeležencih v prometnih nesrečah nedvomno lahko ugotovimo, da se stanje umirja in približuje okvirom izpred petih let. V letih 2000 in 2001 je bilo to število nekaj višje zaradi drugačne klasifikacije telesnih poškodb. V letu 2002 smo število hudo telesno poškodovanih glede na leto 2001 zmanjšali za 34,1 %.

Čeprav je povzročiteljev med 18. in 24. letom manj kot lani, so ob kategoriji 24-34 še vedno daleč najbolj problematična starostna kategorija voznikov. Tudi tej kategoriji bo v prihodnje potrebno nameniti več pozornosti, saj se stanje že leta bistveno ne spreminja.

Številčno je največ prometnih nesreč v naseljih. Hitrost je v naseljih najbolj problematična tudi iz vidika stopnje telesnih poškodb, saj se prav v njih promet vozil in šibkejših kategorij udeležencev najbolj zbliža. Po drugi strani pa se v teh številkah skriva tudi veliko ťnaletovŤ, ki so opredeljeni kot neprilagojena hitrost in z vidika telesnih poškodb niso posebej problematični.

Ukrepi policije so navedeni v naslednjih preglednicah:

Število izvedenih ukrepov se je v letu 2002 zmanjšalo glede na predhodni leti, ko se je konstantno povečevalo. Število ukrepov izkazuje določen nivo aktivnosti policije na področju umirjanja prometa. V usmeritvah smo si zadali cilj, da bomo poskušali kvantiteto v večji meri nadgraditi s kvaliteto.

Glede na tako obsežno povečanje represivnih ukrepov po letu 1998 bi pričakovali, da se bo tudi število mrtvih zmanjševalo v enakem obsegu. To se ni zgodilo, število mrtvih je sicer delno še upadalo vendar v manjši meri kot bi pričakovali.

Pri številu hudo telesno poškodovanih, pa so se telesne poškodbe ob izvedenih ukrepih celo povečevale in sicer hkrati ob povečevanju represivnih ukrepov vse do leta 2000. Tukaj je možno opaziti tudi vpliv težav, ki jih je prinesel klasifikator telesnih poškodb.

POVPREČNE HITROSTI

V mesecu januarju 2003 nam je Direkcija RS za ceste ponovno posredovala podatke o povprečnih hitrostih, kateri so bili pridobljeni iz avtomatskih števcev prometa. Podatki, pridobljeni na takšen način najbolj nadzorno in natančno prikazujejo realne hitrosti, ki se dosegajo na obravnavanem odseku ceste.

Povprečne hitrosti se v splošnem niso občutno spremenile (+0,1 km/h), seveda odvisno od števnega mesta, ugotavljamo pa nekatera odstopanja po posameznih mesecih, kar pa bodo lahko inšpektorji, odgovorni za prometno varnost na policijskih upravah, ob lokalnem poznavanju razmer tudi ugotovili. Ne glede na to, da v večini primerov izbrane točke ne predstavljajo tudi odseka, ki je "hitrostno" problematičen, pa je gibanje povprečnih hitrosti zanimivo tudi za splošno ocenjevanje gibanja hitrosti na slovenskih cestah.

STANJE PROMETNE VARNOSTI NA PODROČJU HITROSTI ZA OBDOBJE JANUAR - APRIL 2003

V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je zaradi hitrosti zgodilo:

• 2.498 (lani 2.593) prometnih nesreč, kar je 4 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta;
• 19 oseb je umrlo od skupnega števila 63 (lani 36 od vseh skupaj 72), kar je 47 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta;
• 142 (lani 234) oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, kar je 39 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta in
• 1.226 (lani 1.116) oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih, kar je 10 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.

Največ tovrstnih prometnih nesreč se je zgodilo v naselju brez uličnega sistema in sicer 31 % (lani 29%) in na regionalnih cestah 22 % (lani 20 %).

Policisti so ugotovili 91.718 (lani 89.128) kršitev neprilagojene hitrosti, od tega je bilo 3.703 (lani 4.919) kršiteljev predlaganih sodniku za prekrške.

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet