Evropski sistem varovanja meja (European Border Surveillance System ali EUROSUR) je začel delovati 2. decembra 2013. Gre za novo orodje, ki naj bi pripomoglo k reševanju življenj migrantov in preprečil kriminal na mejah EU.
EUROSUR bo pomembno prispeval tudi k reševanju življenj tistih, ki se izpostavljajo nevarnosti, da bi prišli do obal Evrope. Prav tako bo EU in njene države članice opremil z boljšim orodjem za preprečevanje čezmejne kriminalitete, kot je na primer trgovanje z ljudmi in s prepovedanimi drogami. Istočasno bo prispeval k hitrejšemu prepoznavanju in nudenju pomoči manjšim plovilom.
Sistem je začel delovati danes, in sicer v 18 državah članicah EU na njenih južnih in vzhodnih zunanjih mejah in v pridruženi schengenski državi Norveški. V tej skupini držav je tudi Slovenija. Preostale države članice in pridružene države članice se bodo EUROSUR-ju pridružile do decembra 2014. Posamezne komponente tega orodja se bodo v prihajajočih letih sproti nadgrajevale.
Osnovno strukturo EUROSUR-ja predstavljajo nacionalni koordinacijski centri. Preko njih nacionalne službe, ki so odgovorne za nadzor meje (npr. mejna straža, policija, obalna straža, mornarica), sodelujejo in koordinirajo svoje aktivnosti. Informacije o dogodkih, ki se zgodijo na morskih in kopenskih mejah posamezne države, statusu in poziciji patrulj, kakor tudi analitična poročila in podatki se izmenjujejo preko nacionalne situacijske slike med različnimi pristojnimi službami. V primeru Slovenije ta dimenzija ni tako pomembna, saj je policija edini organ, ki nadzoruje zunanjo mejo. Nacionalni koordinacijski center je vzpostavljen na Postaji pomorske policije Koper (Policijska uprava Koper), saj Slovenija v EUROSUR-ju sodeluje zgolj z situacijsko sliko na morski meji. (Kopenska meja s Hrvaško po njenem vstopu v EU ni več zunanja meja EU.)
Sodelovanje in izmenjava informacij bo omogočala državam članicam hitrejšo odzivanje na dogodke glede nedovoljenega priseljevanja in čezmejne kriminalitete ali v primerih tveganja za življenje migrantov.
EUROSUR bo omogočal državam članicam hitrejše reagiranje ne zgolj v posameznih dogodkih, temveč tudi glede kritičnih situacij na zunanjih mejah. Za ta namen so bile kopenske in morske meje razdeljene v mejne sekcije ter označene z nizko, srednjo in visoko stopnjo tveganosti. Tak pristop omogoča prepoznavanje kritičnih mest na zunanjih mejah in potreben odziv na nacionalnem oz., če je to potrebno, na evropskem nivoju. Slovenska sekcija je označena z nizko stopnjo tveganja.
Pri izdelavi in analiziranju evropske situacijske slike igra pomembno vlogo agencija Frontex, ki sliko oblikuje na podlagi informacij držav članic. Oblikuje pa jo z namenom identifikacije spremenjenih smeri in uporabe novih metod organiziranih kriminalnih združb. Evropska situacijska slika vsebuje tudi informacije, ki so zbrane med skupnimi operacijami agencije Frontex, in informacije glede dogajanj v področjih pred zunanjimi mejami. Poleg tega Frontex s pomočjo tesnega sodelovanja z ostalimi agencijami EU, kot sta Evropska Agencija za varnost morskega prometa in Satelitski center EU, nudi podporo državam članicam pri odkrivanju manjših plovil.
Uredba EUROSUR državam članicam in agenciji Frontex nalaga, da popolnoma spoštujejo načelo non-refoulement (ne vračanje) in spoštuje človeško dostojanstvo v postopkih s tujci, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Izmenjava informacij je omejena zgolj na operativne podatke, kot so lokacija dogodkov in patrulje, zato je možnost izmenjave osebnih podatkov zelo omejena. Posebej je izpostavljeno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in obveznosti iz mednarodnih aktov. Tako je posebna pozornost namenjena ranljivim tujcem, kot so mladoletniki brez spremstva ali osebe, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo.