Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 31/00, uvaja v 15. poglavju nov institut "opozorilo", ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba organov in organizacij (iz 105. in 241. člena zakona o prekrških), torej tudi policisti, namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekršku oziroma namesto izreka denarne kazni takoj na kraju prekrška, storilcu prekrška izreče opozorilo, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in, če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.

Vlada je izdala še Uredbo o načinu, obrazcih in vodenju evidence opozoril, ki jih izrekajo policisti takoj na kraju prekrška (Uradni list Republike Slovenije, številka 58/01), ki določa, da prične uredba veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kar pomeni, da bodo policisti lahko pričeli izrekati opozorila z 12. septembrom 2001. V prilogi te uredbe je predpisan tudi obrazec pisnega opozorila, ki ga policist na kraju prekrška izroči storilcu prekrška.

POGOJI ZA IZREKANJE OPOZORIL

Policist lahko na podlagi 1. in 2. odstavka 241a. člena zakona o prekrških namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekršku oziroma namesto izreka denarne kazni takoj na kraju prekrška, storilcu prekrška izreče opozorilo:

1. če je storjeni prekršek neznatnega pomena;

Po določbi 2. odstavka 241a. člena je prekršek neznatnega pomena:

• prekršek, za katerega je predpisana samo denarna kazen; če je torej z zakonom predpisana za posamezni prekršek zaporna kazen, opozorila v nobenem primeru ni mogoče izreči. Za prekršek ne sme biti poleg denarne kazni v materialnem predpisu določena alternativno ali kumulativno neka druga kazen (stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kazenske točke). Če pa je za prekršek možno izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, se opozorilo lahko izreče, če niso bili predhodno zaseženi predmeti.
• prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega; okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, so lahko zelo različne, praviloma pa v teh okoliščinah s prekrškom storilec prekrška ni ogrožal življenja, zdravja ali premoženja drugih ljudi;
• prekršek, pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica; opozorila torej ni mogoče izreči za prekršek, zaradi katerega je škodljiva posledica že nastala ali bo nastala. Škodljive posledice policist ugotavlja glede na okoliščine, pri čemer škodljive posledice presoja konkretno in ne abstraktno.

2. če policist oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep; policist v razgovoru s storilcem prekrška ugotovi, da je ta obžaloval storjeni prekršek, da se ga je zavedal, da ni pogost kršitelj tudi drugih predpisov ter da je dovolj očitno, da storilec prekrška s kršitvijo ne bo nadaljeval. V postopku policist torej ocenjuje objektivne in subjektivne okoliščine.

Policist na podlagi 4. odstavka 241a. člena ne sme izreče opozorila storilcu prekrška, četudi so izpolnjeni našteti pogoji iz 1. in 2. odstavka 241a. člena:

• če storilec prekrška noče podpisati zapisnika; policist storilca prekrška opozori tako, da mu izroči predpisan obrazec opozorila (zapisnik), katerega mora podpisati poleg policista tudi storilec prekrška. Če storilec prekrška obrazca noče podpisati, lahko to pomeni, da se z ugotovitvijo policista o storjenem prekršku ne strinja in na takšen način uveljavlja izvedbo ukrepa, ki je določen s predpisom (izrek denarne kazni takoj na kraju prekrška ali predlog za uvedbo postopka o prekršku). Na takšen način storilec prekrška lahko uveljavlja tudi pravno varstvo (ugovor na plačilni nalog, pritožba v postopku pri sodniku za prekrške). Zoper izrečeno opozorilo ni pritožbe oziroma ugovora. Če je pritožba (ugovor) podana, se pritožnika pisno obvesti, da zoper izrečeno opozorilo ni pritožbe. Z vročitvijo obrazca je seznanjen, da bo ukrep opozorila vnesen v evidenco opozorjenih oseb.
• če policist ugotovi, da je bil storilec prekrška v zadnjih dveh letih že dvakrat opozorjen za katerega od prekrškov, ki so določeni z istim predpisom kot prekršek, ki ga je storil; V vsakem primeru mora policist pred izrekom opozorila preveriti v evidenci opozorjenih oseb, če je storilec prekrška v zadnjih dveh letih že bil dvakrat opozorjen za katerega od prekrškov, ki so določeni z istim predpisom kot prekršek, ki ga je storil. V primeru storitve tretjega prekrška po istem predpisu, kršitelja policist ne sme več opozoriti.

Če storilec prekrška noče podpisati obrazca, bo policist storilca prekrška oziroma predstavnika pravne osebe najprej seznanil, kaj odklonitev podpisa pomeni. Če kljub temu ne bo hotel podpisati obrazca, bo policist v spodnji del obrazca napisal datum, uro in razlog odklonitve podpisa, storilcu prekrška pa izrekel denarno kazen oziroma vloži predlog za uvedbo postopka o prekršku.

Storilec prekrška nima pravice uveljavljati izreka opozorila namesto predpisane sankcije (denarne kazni) ali uvedbe postopka o prekršku. O zakonskih pogojih bo presojal policist.

Zakonodajalec vseh okoliščin, v katerih je mogoče izreči opozorilo, ni predpisal neposredno. Nekatere okoliščine so tudi takšne, ko je že vnaprej jasno, da policist ne sme izreči opozorila, ampak je potrebno izpeljati postopek, kot ga določa zakon. Takšne okoliščine so na primer:

• če so bili zaradi prekrška storilcu prekrška zaseženi predmeti;
• če je bila storilcu prekrška odvzeta prostost (pridržanje) ali opravljena privedba sodniku za prekrške.

Opozorila se lahko praviloma izrekajo za tiste prekrške, ki jih udeleženec v cestnem prometu izvrši z opustitvijo dolžnega ravnanja (npr. neuporaba varnostnega pasu, neuporaba varnostne čelade, voznik vozila ne zavaruje pred neupravičeno uporabo, ko ga zapusti, hoja izven prehoda za pešce, ko ni prišlo do ogrožanja ipd.), medtem ko se prekrškov, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ne more obravnavati kot prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (neprilagojena hitrost in prekoračitve dovoljenih hitrosti, nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, nepravilno prehitevanje).

Prekrški s področja varovanja državne meje in tujske zakonodaje, za katere se opozorila ne izrekajo, pa so predvsem tista ravnanja, s katerimi posameznik drugi osebi omogoči nedovoljen prestop državne meje ali omogoči nedovoljeno bivanje v Republiki Sloveniji, ali je zaradi njegovega ravnanja kakorkoli olajšan ilegalen prestop državne meje drugi osebi.

Na podlagi 241. člena Zakona o prekrških in v skladu z Uredbo o načinu, obrazcih in vodenju evidence opozoril, ki jih izrekajo policisti takoj na kraju prekrška, vodi Policija v centralni zbirki podatkov evidenco izrečenih opozoril.

V evidenco se vnašajo podatki iz obrazca. Vneseni morajo biti v roku 10 dni od dneva izreka opozorila. Teoretično bo torej možno, da bo nekdo opozorjen tudi več kot dvakrat, vendar bo to le izjemoma, če bo v zelo kratkem času zaporedoma storil prekrške po enakem predpisu ter vedno v takšnih okoliščinah, ki jih je predvidel zakonodajalec - torej da gre za prekršek neznatnega pomena in da med posameznimi prekrški ne bo v času preverjanja v evidenci že evidentiranih dveh opozoril.

Opozorilo po zakonu o prekrških ni kršitev enakosti pred zakonom, pač pa legitimno sredstvo, ki ga je zakonodajalec predvidel z namenom, da organi odkrivanja in pregona storilcev prekrškov poskušajo na milejši način kot s kaznovanjem, doseči višjo raven varnostne kulture.

Pomembno je razlikovati opozorilo po zakonu o prekrških od opozorila, ki ga policist lahko izreče na podlagi 34. člena Zakona o policiji, po katerem lahko opozarjajo osebe, državne organe, gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi, kot tudi na splošno varnost. V teh primerih torej še ne gre za ravnanja, ki imajo vse zakonske znake prekrška.

Miran Koren
Predstavnik policije za stike z javnostmi