Policisti bodo v prvem tednu v decembru aktivneje ukrepali za zaščito pešcev v prometu.

O ukrepih smo se odločali na podlagi analize o udeležbi pešcev v prometnih nesrečah v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakimi obdobji preteklih let ter seznama aktivnosti, ki smo jih že izvajali.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo število prometnih nesreč skoraj enako kot v primerjalnem obdobju lani. Nekoliko se je zmanjšalo število prometnih nesreč s smrtnim izidom, in sicer za 5 %, ter z materialno škodo za 3 %, povečalo pa število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami - za 9 %.

V teh nesrečah je bilo udeleženih 57.202 (lani v enakem obdobju 57.420) oseb, umrlo je 204 (223) oseb, hudo telesno poškodovanih jih je bilo 1.251 (2.069), lahko telesno poškodovanih pa 9.045 (7.054). Prometnovarnostne razmere so bile v tem obdobju v skladu s pričakovanji in napovedmi. Manj ljudi je umrlo, nekoliko pa se je povečalo število telesno poškodovanih.

Pešci v prometnih nesrečah

Število pešcev, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, se je zmanjšalo, in sicer jih je bilo v letu 2002 691, v letu 2001 pa 744.

Tabela 1: Posledice prometnih nesreč

V povprečju je v zadnjih desetih letih umrlo 19,1 % pešcev od vseh umrlih v prometnih nesrečah. Za pešce so zlasti nevarni jesenski, zimski in zgodnje spomladanski meseci, zato so podatki za prvi devet mesecev pričakovano pod dolgoletnim povprečjem. V prvih treh mesecih je bila skoraj vsaka četrta žrtev prometne nesreče pešec, v drugem trimesečju vsaka 12, v tretjem trimesečju pa vsaka 10.

V devetih mesecih letos sta v prometnih nesrečah umrla dva otroka in 1 mladoletnik, noben od njih ni bil povzročitelj nesreče. Opozoriti pa je potrebno na udeležbo starejših oseb kot pešcev v prometu. Iz starostnih skupin od 54 do 64 leta in nad 64 let je bilo 59,2 % (66,7 %) od vseh umrlih pešcev. Pešci iz teh dveh starostnih skupin so bili pogosto žrtve nesreče tudi zaradi svojih napak. Povzročili so 9 (8) ali 56,3% (44,4 %)od vseh prometnih nesreč, v katerih so izgubili življenje.

Splošno velja, da se najhujše prometne nesreče dogajajo ob vikendih. Pri prometnih nesrečah z udeležbo pešcev pa to splošno pravilo ne velja. Posledice med pešci so enakomerno porazdeljene preko celega tedna.

Največ pešcev je umrlo v naseljih z uličnim sistemom - 10 in naseljih brez uličnega sistema - 4. Petnajst pešcev je izgubilo življenje zaradi neprilagojene hitrosti voznika motornega vozila. Največkrat so izgubili življenje, ko so bilo vreme jasno - 18 oziroma oblačno - 7. Večina teh nesreč se je zgodilo v večernem času.

Alkoholiziranost pešcev

Od umrlih pešcev v letošnjem letu, ki so povzročili prometno nesrečo, so bili 3 (4) pod vplivom alkohola s povprečno koncentracijo 2,31 (2,09) g alkohola / kg telesne teže.

Med ostalimi umrlimi pešci so bili pod vplivom alkohola 3 (3), povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila 1,43 (2,08) g alkohola / kg telesne teže.

Skupno je tako v letu 2001 umrlo 6 (7) pešcev, ki so bili pod vplivom alkohola ali 22,2 % (25,9 %). Zanje je značilna izredno visoka povprečna stopnja alkoholiziranosti. Delež alkoholiziranih peščev v letošnjem letu je nekoliko nižji kot je povprečje za vse umrle prometne udeležence.

UKREPI POLICIJE

Prometno varnost pešcev v devetmesečnem obdobju ocenjujemo kot dobro. Ker je bila v preteklih letih varnost pešcev daleč najslabša v zadnjem četrtletju, smo za to obdobje načrtovali večino aktivnosti policistov za "zaščito" pešcev.

Preventivni ukrepi:

1. obiski vrtcev in prvih razredov osnovnih šol (predavanja, prikaz video kaset, vodenje otrok po varnih poteh ter preko prehodov za pešce),
2. predstavitev problematike pešcev medijem na novinarskih konferencah in na radijskih ter TV postajah, priprava prispevkov za tiskane medije,
3. predavanja po domovih za starejše občane in po društvih na temo varne hoja pešcev in izvajanje akcije STOPIMO IZ TEME,
4. namestitev zloženk s preventivno vsebino po oglasnih deskah (pred sprejemnimi pisarnami različnih ustanov, čakalnicah zdravstvenih domov, kmetijskih zadrugah, bankah, poštah, krajevnih skupnostih ipd.),
5. vzpodbuditev otrok v šolah in vrtcih za izdelavo in razstavo preventivnih plakatov z naslovi "Prevoz otrok", "Hoja otrok", "Obveznosti voznikov do otrok",
6. obveščanje pristojnih služb, odgovornih za vzdrževanje in sanacijo nevarnih odsekov cest (predvsem cestnih površin namenjenih pešcem),
7. dogovor s predstavniki bank in zdravstvenih domov, da se na oglasnih panojih bank in čakalnic zdravstvenih domov razstavijo slike otrok na temo "varnost pešcev v prometu",
8. analiziranje stanja prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih treh mesecih preteklega leta in priprava ukrepov za v prihodnje.

Represivni ukrepi:

1. izvajanje poostrenih nadzorov nad hojo pešcev v in izven naselij, in sicer predvsem tam, kjer pešci pogosteje hodijo in niso zavarovani (ni pločnikov, javne razsvetljave),
2. obveščanje policijskih patrulj o pešcih, ki predstavljajo nevarnost zase in za druge udeležence v prometu (policisti poskrbijo, da takšni s svojo udeležbo v prometu ne ogrožajo sebe in drugih v prometu),
3. izvajanje poostrenih nadzorov nad uporabo rolerjev, rolk in skirojev v naseljih in izven naselja,
4. pisno obveščanje staršev o vseh težjih kršitvah cestnoprometnih predpisov, ki jih storijo otroci,
5. ugotavljanje nepravilnosti pešcev v prometu in nepravilnosti glede označevanja v času zmanjšane vidljivosti,
6. represivno ukrepanje prilagojeno rezultatom analiz (časovno, krajevno, glede na starostne skupine in vrsta udeležencev),
7. izvajanje meritev hitrosti na krajih, kjer vozniki motornih vozil zaradi nespoštovanja omejitev hitrosti ogrožajo pešce.

Informacijo so pripravili v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave.