V zadnjih letih je tehnologija na področju orožja v svetu zelo napredovala. Cilj je bil zmanjšanje posledic zaradi uporabe hudih prisilnih sredstev, ki se v posameznih primerih končajo tudi s smrtjo.
Na potrebo po uvedbi manj nevarnih sredstev čedalje pogosteje opozarjajo tudi mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic in svoboščin. Med taka sredstva pa štejemo sredstva za pasivizacijo oseb.
Študije uporabe električnega paralizatorja znamke Taser M-26, ki so jih opravili v tujini, so potrdile, da so pri uporabi tega manj nevarnega orožja bistveno manj pogoste poškodbe, tako pri napadalcih kot tudi pri policistih, in da je tudi verjetnost nastanka poškodb bistveno manjša kot pri uporabi drugih vrst prisilnih sredstev. Najpomembnejše pa je, da se je z uvedbo taserja bistveno zmanjšalo število smrtnih primerov zaradi uporabe prisilnih sredstev. Do sedaj je bil taser uporabljen v že več kot 100.000 primerih.
V več državah so različne medicinske fakultete in inštituti (univerza za kardiologijo v Ottawi, univerza Missouri, univerza Carleton ...) izdelali obsežne medicinske študije in raziskave o možnih zdravstvenih posledicah pri uporabi paralizatorja (dostopne so na spletni strani firme Taser). V preizkusih je sodelovalo kar nekaj tisoč prostovoljcev, med njimi tudi osebe, ki uporabljajo srčne spodbujevalnike. Medicinske fakultete so povsem neodvisne in nepristranske institucije in so nedvomno pristojne za taka strokovna mnenja in raziskave.
Tudi v Republiki Sloveniji mnenje o uporabi električnega paralizatorja znamke Taser ni bilo pripravljeno v policiji, ampak v za to pristojni instituciji - Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Na podlagi pozitivnega mnenja inštituta (da taser ni nevaren, če ga pravilno uporablja strokovno usposobljena oseba) je nato Ministrstvo za zdravje, ki je za mnenje tudi zaprosilo, uvozniku izdalo dovoljenje za uvoz električnih paralizatorjev znamke Taser.
Pri obvladovanju nasilnih oseb je tako kot pri vseh drugih prisilnih sredstvih tudi pri uporabi električnega paralizatorja določeno tveganje, da pride do posledic. Uporaba električnega paralizatorja je predvidena v primerih, ko obstajajo pogoji za uporabo strelnega orožja, ki pa nedvomno povzroča bistveno hujše posledice kot to prisilno sredstvo.
Bojazen o zlorabi obstaja pri uporabi vseh prisilnih sredstev, vendar razvoj tehnologije prinaša tudi revolucijo pri nadzoru nad uporabo prisilnih sredstev. Vsaka naprava ima v zadnji strani vgrajen informacijski modul, v katerem se natančno shranita datum in čas vsake uporabe, ti podatki so pomembni prav pri ugotavljanju prekomerne in neupravičene uporabe sile. Taser M 26 ali novejši model Taser X 26 tako dajeta odlične možnosti za spremljanje vzorcev uporabe in preprečujeta zlorabo. Podatke pa je možno preveriti z uporabo navadnega računalnika. Poleg tega je v vsakem naboju shranjenih do 40 majhnih lističev - konfetov, ki se raztresejo ob vsaki sprožitvi orožja, na njih pa je zapisana serijska številka naboja, tako da je možno ugotoviti, kateri policist je streljal.
V policiji vse uporabe prisilnih sredstev spremljajo, nadzirajo in analizirajo, poleg tega pa nadzor na tem področju opravljajo tudi delavci Urada za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve. Če bo pri nadzoru ali po pritožbah državljanov ugotovljena kakršna koli zloraba električnih paralizatorjev, bodo zoper policiste izvedeni vsi disciplinski in kazenski ukrepi.
Slovenska policija se ob nadaljnjem proučevanju pripravlja na poskusno uvedbo električnih paralizatorjev z namenom, da se zmanjšajo posledice uporabe prisilnih sredstev pri državljanih in da se policistom obenem omogoči boljša zaščita pred napadalci, ki uporabljajo najrazličnejša nevarna sredstva, s katerimi ogrožajo življenje policistov in tudi drugih oseb. Taser je učinkovito prisilno sredstvo, ki je namenjeno za obrambo do razdalje 6,5 m, to pomeni, še pred neposrednim stikom med policistom in napadalcem.
V letu 2003 so osebe pri upiranju in napadih na policiste poleg hujših oblik fizične sile (466 udarcev z roko in z nogo) uporabile naslednja sredstva:
- goreč predmet - 2
- nož - 26
- drugo hladno orožje - 7
- palica - 34
- steklenica - 14
- drugi nevarni predmeti - 27
- sekira - 8
- kladivo - 5
- vile - 2
- drugo nevarno orodje - 3
- pištola - 3
- puška - 1
- pes - 2
Zaskrbljujoče je, da je bilo v letu 2003 pri opravljanju nalog policije lahko telesno poškodovanih kar 113 policistov.
Samo v zadnjem mesecu je bilo več brutalnih napadov na policiste, pri katerih je bilo neposredno ogroženo njihovo življenje (skupina 20 oseb je napadla dva policista - eden je bil težje telesno poškodovan; napad na policista s sabljo; upiranje, ki je z revolverjem streljala v naselju ...)
Slovenska policija bo električni paralizator uvajala postopoma, tako kot so storili tudi v drugih evropskih državah, od katerih smo o uporabi taserja pridobili podatke. V prvi fazi bo nabavljenih manjše število električnih paralizatorjev znamke Taser, ki se bodo začeli uporabljati predvidoma letos ali naslednje leto. Z njimi bodo opremljene predvsem posebne enote. Tudi v prihodnosti jih ne bodo imeli vsi policisti, saj taser ni nadomestilo za strelno orožje. Taser še ni toliko izpopolnjen, da bi ga lahko varno uporabili proti osebi, ki uporablja strelno orožje. Možno pa ga je v določenih načrtovanih akcijah uporabiti tudi namesto strelnega orožja, seveda če varnostne okoliščine to dopuščajo.
Vsi policisti, ki bodo uporabljali taser, bodo morali biti predhodno usposobljeni po posebnem programu, ki zajema vse vidike (pravni, varnostni in zdravstveni vidik ter taktiko uporabe) in bo za policiste trajal 8 ur, za inštruktorje pa 16 ur. Program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in ga bodo izvajali inštruktorji slovenske policije in Sektorja za zdravje in varstvo pri delu. Vsako leto pa se bodo morali policisti udeležiti obnovitvenega tečaja, sicer taserja ne bodo smeli več uporabljati.
Model ADVANCED TASER M 26 je bil razvit leta 1996, pred tem pa so bili že drugi modeli. V tujini Taser M 26 in X 26 že vrsto let uporabljajo ali imajo v poskusni uporabi številne države (približno 4000 policijskih enot, npr. v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Avstriji in Švici ...). V evropskih državah so ga začeli uvajati pred dobrima dvema letoma in v državah, v katerih smo pridobivali podatke, ne ugotavljajo negativnih posledic.
V zvezi s pobudo Amnesty International, naj se ustavi prosta prodaja in prenosi električnih paralizatorjev, pa naj pojasnimo, da lahko na podlagi 48. člena Zakona o orožju polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki brez posebnega dovoljenja nabavljajo in imajo v posesti orožje od točke 6. do 9. kategorije D, kamor sodijo tudi električni paralizatorji. Vendar so v povezavi s tem pomembne druge omejitvene določbe Zakona o orožju, in sicer so v 23. členu določena pravila za nošenje orožja, ki določajo, da se mora orožje nositi tako, da se ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega. V 24. členu pa je določeno, da orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo. Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma v takem psihičnem stanju, da ni več zanesljiv. Omejitve so tudi po Zakonu o javnih zbiranjih, v katerem je določeno, da je na javne priredite in javne shode prepovedano prinašati orožje. Za kršitve teh predpisov so predpisane sankcije, kazniva je tudi zloraba teh sredstev, vendar zloraba električnih paralizatorjev po podatkih policije še ni bila ugotovljena.