Slovenija je 1. septembra 2004 pridobila status polnopravne članice Evropskega policijskega urada Europol.
Sedež Europola v den Haagu, Nizozemska
Sodelovanje Europola in Slovenije je doslej potekalo na podlagi sporazuma o sodelovanju, ki ga je oktobra 2001 za Slovenijo podpisal slovenski notranji minister dr. Rado Bohinc, za predsedstvo EU pa g. Antoine Duquesne. Od 1. 9. 2004 naprej poteka sodelovanje na podlagi določil Konvencije o Europolu, ki jo je maja letos ratificiral slovenski parlament. Po prehodnem trimesečnem obdobju je Slovenija, skupaj z ostalimi novimi članicami EU, z današnjim dnem pridobila vse pravice in obveznosti polnopravne članice Europola. Slovenski Nacionalni enoti Europola pri Generalni policijski upravi bo preko slovenskega predstavnika v Europolu dodeljen tudi neposreden in popoln dostop do Europolovih podatkovnih baz.
Evropski policijski urad - Europol je povezovalno telo s ključno vlogo pri sodelovanju med državami članicami EU na področju odkrivanja in preiskovanja organiziranega kriminala v EU. Osnovna naloga Europola je podpora učinkovitemu sodelovanju med pristojnimi organi držav članic EU na področju odkrivanja in preiskovanja, preprečevanja ter analiziranja najhujših oblik mednarodnega organiziranega kriminala in delovanja organiziranih kriminalnih združb na območju EU. Europol je namenjen predvsem izmenjavi podatkov ter podpori nacionalnim organom s policijskimi pooblastili, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in odkrivanjem organizirane kriminalitete (policija, carina, žandarmerija, imigracijski organi, službe za preprečevanje pranja denarja itd.).
Sodelovanje Slovenije in Europola je zaživelo junija 2002 z ustanovitvijo službe pri Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave, v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, za zvezo med Europlom in drugimi pristojnimi organi Republike Slovenije ter napotitvijo slovenskega predstavnika v Europol. Slovenski predstavnik za zvezo zastopa slovenske interese v Europolu, osnovna naloga nacionalne enote Europola in slovenskega kontaktnega oficirja pa je usklajevanje in podpora sodelovanju med Europolom, njegovimi članicami in Slovenijo ter omogočanje izmenjave informacij. Sodelovanje Slovenije z ostalimi članicami ter Europolom zajema poleg izmenjave najpomembnejsih strateških in operativnih informacij še druge naloge Europola, ki so navedene v Konvenciji, izmenjavo specialističnih znanj, poročil o splošnem stanju, informacij o preiskovalnih postopkih, o metodah za preprečevanje kriminalitete, sodelovanje pri usposabljanju, kot tudi svetovanje in pomoč v posameznih konkretnih preiskavah.
Direktorat Europola s predstavniki novih članic ob namestitvi njihovih zastav
Pripravil: Marjan Farič