Zveza policijskih veteranskih društev Sever (dalje: Združenje Sever) in Društvo veteranov Sever Severne Primorske sta 1. decembra 2006 v prostorih Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici pripravila osrednjo slovesnost ob letošnjem dnevu združenja.
Spominski dan Združenja Sever je 1. december, kot spomin na leto 1989, ko je 6.472 takratnih pripadnikov organov za notranje zadeve z akcijo Sever, po kateri ima združenje ime, preprečilo politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitil demokratične procese v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije. Tokratne slovesnosti so se udeležili številni člani združenja in drugi gosti. Člani Združenja Sever so se letos prvič predstavili v novih veteranskih oblekah.
Foto: Dean Božnik
Dejavnosti ob praznovanju so se pričele že v popoldne, ko je novogoriški župan Mirko Brulc sprejel policiste, ranjene v osamosvojitveni vojni. Poleg vodstva Združenja Sever so se sprejema udeležili tudi predsednik Zveze društev vojnih invalidov, direktorji policijskih uprav, drugi predstavniki Združenja Sever in gosti. V vojni za Slovenijo je bilo ranjenih 19 policistov, ki se danes srečujejo z različnimi težavami. Poleg zastopanja interesov svojih članov združenje skrbi tudi za krepitev prijateljstva med vojnimi veterani in za ohranjanje spomina na osamosvojitveno obdobje.
Po sprejemu je v avli Slovenskega narodnega gledališča potekala slovesna otvoritev razstave "Človeka nikar... aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo ", ki jo je predstavila avtorica Biserka Debeljak. Razstava na 51 panojih je posvečena delu organov za notranje zadeve v osamosvojitvenih procesih. Zbrane na razstavi je nagovoril tudi Angel Vidmar, predsednik Društva veteranov Sever Severne Primorske, ki je med drugim poudaril, da si v Združenju Sever prizadevajo ohranjati dokumentarno gradivo in seznanjati slovensko javnost z vlogo in dejavnostmi takratnih organov za notranje zadeve.
Odprtju razstave je sledila slavnostna akademija. Slavnostni govornik je bil generalni direktor policije Jože Romšek, pozdrave udeležencem akademije pa sta pred tem namenila tudi župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc, in podpredsednik Združenja Sever dr. Tomaž Čas.
Generalni direktor policije Jože Romšek je dejal: "Spoštovani gostje, cenjene gospe in gospodje, spoštovani policisti in policistke, spoštovani predsednik Zveze policijskih veteranskih društev in vsi člani združenja Sever, spoštovani vsi veterani in veteranke osamosvojitvene vojne, državljani in državljanke, spoštovani vsi, ki ste aktivno sodelovali pri dogodkih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji in v vojni za Slovenijo leta 1991. V imenu slovenske policije toplo pozdravljam vse udeležence današnje slovesnosti, posebej pa se zahvaljujem tudi Društvu veteranov Sever Severne Primorske, ki nas je povabilo v Novo Gorico, da proslavimo dan Združenja Sever."
"Priznati je treba, da v združenju prav hvalevredno skrbite za ohranjanje spomina na zgodovinske čase osamosvajanja slovenske države. Za svoj dan ste si izbrali 1. december v spomin na preprečitev t. i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989. Že sedemnajst let je minilo, odkar so takratni organi za notranje zadeve s policijsko akcijo Sever preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani. Preprečili so izredne razmere in tako zaščitili demokratične procese v Sloveniji. Uspešno izpeljana akcija takratne milice je bila torej ključnega pomena za nadaljnjo demokratizacijo države oziroma za njeno osamosvojitev leta 1991."
"Akcija je bila usklajena na vseh ravneh in več kot 6.400 mobiliziranih pripadnikov organov za notranje zadeve (se pravi ves redni in delno rezervni sestav ter posebna enota milice) je bilo izvrstno pripravljenih za primer, da bi se napovedanih 15.000 udeležencev le zbralo in bi prišlo do večjih neredov. Tako se je zaradi vseh sprejetih odločitev v zvezi s prepovedjo mitinga: od zbiranja informacij, nadzora vseh cestnih in železniških relacij, letališča, mejnih prehodov pa do mobilnih blokad prometa in drugih strateških ukrepov na trgu nazadnje zbrala le peščica demonstrantov, do hudih izgredov pa, kar je najpomembneje, ni prišlo."
"Slovenska milica je v takratni veliki preizkušnji s preprečitvijo velikosrbskega mitinga dokazala visoko stopnjo usposobljenosti, profesionalnosti, morale, notranje enotnosti in lojalnosti svojemu narodu, kar naj bo za zgled tudi sedanjim in vsem prihodnjim generacijam policistov. Zaradi odločenosti slovenske oblasti in organov za notranje zadeve, da se odkrito zoperstavijo srbskim hegemonističnim interesom, pa je akcija Sever na simbolični ravni pomenila tudi začetek in pripravo na oboroženo obrambo slovenske suverenosti slabi dve leti kasneje."
"Gotovo je bila vojna za osamosvojitev tako kratka tudi zaradi dobre pripravljenosti milice in takratne teritorialne obrambe ter obenem močne podpore in zaupanja domačega prebivalstva. A je bilo zaradi smrtnih žrtev in ranjenih tudi deset dni vojne preveč. Ob tej priložnosti zato med nami pozdravljam policiste, ki ste bili ranjeni v njej, in vse druge vojne veterane - zahvaljujem se vam za vašo požrtvovalnost v težkih trenutkih. Upam, da se v vsakodnevnem življenju uspešno spopadate s težavami, ki jih imate zaradi tega, in da vam je druženje v Združenju Sever pri tem v spodbudo, oporo in pomoč. Med glavnimi cilji združenja je namreč - poleg zastopanja interesov svojih članov in odpravljanja težav - ravno krepitev prijateljstva med vojnimi veterani."
Podpredsednik Združenja Sever dr. Tomaž Čas, ki je bil v času akcije Sever pomočnik načelnika milice in poveljnik posebnih enot milice pa je v svojem nagovoru med drugim obudil spomin na akcijo Sever in v zvezi s tem med drugim povedal, da to ni bila klasična akcija, temveč je bila ena od pomembnih sestavin osamosvojitvenih procesov. V svojem nagovoru je dr. Tomaž Čas izpostavil tudi pomen in vlogo slovenske narodne zaščite kot najširše organizirano obliko samozaščitnega delovanja.
"Pričakujem, da se bo tematiko slovenske osamosvojitvene vojne in druge pomembne osamosvojitvene procese ustrezno umestilo v učne programe zgodovine in državljanske vzgoje ter da bosta slovenska osamosvojitvena vojna in nastanek slovenske države dovolj poudarjeni in hkrati uravnoteženi z drugimi ključnimi zgodovinskimi dogodki v Sloveniji," je še dodal dr. Tomaž Čas.
V kulturnem programu so nastopali poleg Policijskega orkestra z dirigentom Tomažem Kmetičem še godalni kvartet ARCO, moški pevski zbor Provox in vokalna skupina Rihnberk. Slavnostni akademiji je sledilo družabno srečanje.