Na današnji novinarski konferenci v veliki sejni sobi Ministrstva za notranje zadeve RS na Štefanovi 2 v Ljubljani so predstavniki slovenske kriminalistične policije Jurij Kebe, vodja Sektorja za računalniško kriminaliteto in kriminalistično analitiko, Marijan Drol, kriminalistični inšpektor in Tatjana Mušič, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto, vsi iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, predstavili preiskovanje različnih oblik računalniške kriminalitete ter brošuro "Varni na internetu"
O nevarnostih pri uporabi interneta opozarja tudi nova brošura z naslovom "Varni na internetu"
Sam izraz računalniška kriminaliteta ni najbolj ustrezen, ker ne zajema vseh znanih pojavnih oblik, vendar se je že povsem uveljavil. Storilci povzročajo veliko škodo, delujejo lahko v eni državi, v drugi državi povzročijo škodo, v tretji pa se nahaja dokazno gradivo. Ločimo tri sklope KD in sicer v t.i. računalniško kriminaliteto v ožjem smislu, kamor spadajo vdori v informacijske sisteme, t.i. relirano kriminaliteta, kamor spadajo kršitve avtorskih pravic in otroška pornografija ter ostala KD, kjer je računalnik le sredstvo storitve.
Na področju računalniške kriminalitete je bila sprejeta Konvencija Sveta Evrope o računalniški kriminaliteti in protokol h konvenciji o ksenofobiji in rasizmu na internetu. V letu 2004 ju je ratificirala tudi naša država in se s tem obvezala, da bo prilagodila našo notranjo zakonodajo.
Slovenska policija je prve primere računalniške kriminalitete obravnavala že leta 1993, bolj sistematično pa se je s tem začela ukvarjati leta 1995, ko je bil sprejet nov KZ RS. Leta 2000 je bila ustanovljena prva specializirana enota na državni ravni, od leta 2002 pa imamo na PU kriminaliste, ki se ukvarjajo z računalniško kriminaliteto. Pripravili smo tudi strategijo dela na tem področju, ki je bila leta 2002 sprejeta s strani vodstva policije. V njej smo določili optimalno pot nadaljnjega razvoja do leta 2007.
Zaradi lažjega odkrivanja takšnih storilcev, je policija vzpostavila zelo dobro sodelovanje z različnimi inštitucijami, tako državnimi kot zasebnimi, na mednarodnem, kot tudi na domačem nivoju. Pri tem velja omeniti sodelovanje z računalniškimi podjetji ter organizacijami kot so Businesss Software Alliance, Slovenija (BSA) in Avtorska agencija za Slovenijo (AAS) ter Antipiratsko združenje za računalniške in video igre (APZ), ki so nam že večkrat pomagali pri preiskovanju konkretnih primerov "piratstva". Skupaj smo organizirali več tečajev na temo računalniške kriminalitete. Omenimo lahko tudi sodelovanje v projektu SAFE-SI, ki ga vodi Fakulteta za družbene vede v sodelovanju z Arnesom. Na mednarodnem področju pa sodelujemo z Interpolom in Evropolom.
S spremembami in dopolnitvami Kazenskega zakonika maja 2004 je Slovenija dobila zakonsko podlago za preganjanje razširjanja pornografskega gradiva, ki prikazuje otroke oziroma mladoletnike. V letu 2005 smo tako obravnavali 9 primerov razširjanja takih vsebin, do konca oktobra 2006 pa že 17. Večino informacij oziroma prijav sumov storitve tega kaznivega dejanja dobimo iz tujine, največ iz drugih evropskih držav, kjer zasledijo aktivnosti naših državljanov pri preiskovanju razširjanja na njihovem območju. Nekaj teh prijav pa smo dobili tudi od posameznikov, ki so zasledili otroške pornografske vsebine pri pregledovanju različnih spletnih strani.
Samo razširjanje otroških pornografskih vsebin, kar se najpogosteje dogaja preko interneta, je sekundarna kriminaliteta. Preprečevanje takega ravnanja znatno pripomore k preprečevanju izdelovanja takega gradiva oziroma k preprečevanju spolne zlorabe otrok. Na vsaki od teh slik, fotografij, podob je spolno zlorabljen otrok in vsaka taka slika predstavlja kraj storitve kaznivega dejanja.
Storilce lahko okvirno uvrstimo v dve skupini:
- V prvi skupini je velik del oseb s pedofilskimi nagnjenji, ki tak material sami izdelujejo oz. ki zlorabljajo otroke za te namene, ali tako gradivo zbirajo iz osebnih nagibov ter ga delijo z drugimi.
- V drugo skupino pa prištevamo osebe, katerih lastnost ni odklonsko spolno vedenje, izdelujejo in razširjajo pa te materiale z namenom zaslužka.
Internet je velika pridobitev, od katere imajo koristi tudi otroci. Je sredstvo za učenje, zabavo, druženje, ... istočasno pa lahko predstavlja nevarnost. Otroci in odrasli se morajo zavedati tveganja in se znati zaščititi.
Internet ne omogoča le razširjanja otroških pornografskih vsebin, ampak tudi na tak način spodbuja spolno zlorabo otrok. Istočasno pa daje ljudem s pedofilskimi nagnjenji novo, enostavno priložnost dostopa do otrok in jim na ta način omogoča zlorabo. Tako otroci niso le v nevarnosti, da bi take vsebine videli, ampak tudi potencialne žrtve storilcev, ki preko različnih orodij oziroma forumov prihajajo z njimi v stik, sklepajo navidezna prijateljstva, zlorabljajo njihovo zaupanje in se v tajnosti dogovarjajo za zmenke.
Zato je pomembno, da so otroci seznanjeni z možnostmi preprečevanja in možnimi pomočmi, obenem pa tudi njihovi starši, učitelji in vzgojitelji.
Poleg odkrivanja storilcev KD po računalniški kriminaliteti, se policija ukvarja še s preventivno dejavnostjo. Pripravili smo zgibanko z naslovom "Varni na internetu", ki je namenjena širši populaciji, predvsem pa domačim uporabnikom, ki so običajno tarče napadalcev, saj so zasebni računalniki praviloma slabše zaščiteni kot računalniki podjetij. Z zgibanko bi radi opozorili uporabnike interneta na nevarnosti, ki jim grozijo ob uporabi interneta ter na pravne posledice, ki jim grozijo ob kršitvi zakonodaje.
- Brošura: Varni na internetu
- Prezentacija: Preiskovanje
Foto: Dean Božnik