Generalna policijska uprava in Društvo državnih tožilcev Slovenije sta organizirala šesti tradicionalni posvet z naslovom "Nasilje, kaj še lahko storimo", ki je bil 13. in 14. novembra 2006 v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju.
V uvodnem kulturnem programu so otroci iz Osnovne šole Pirniče predstavili pretresljive odlomke iz avtobiografskega dela Davea Pelzerja "Otrok brez imena".
V nadaljevanju sta predstavnika organizatorjev posveta, direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave mag. Rastislav Kanižar in predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Škrlec, izpostavila pomembnost sodelovanja vseh organov in institucij, ki sodelujejo na področju odkrivanja, preprečevanja, preiskovanja, pregona storilcev nasilja nad otroki in pomoči žrtvam teh dejanj, ter dejstvo, da ne bomo nikoli storili dovolj, dokler bomo priča enemu samemu primeru nasilja nad otroki.
S pozdravnimi govori so na odprtju posveta sodelovali častni gostje Barbara Brezigar, generalna državna tožilka, Jože Romšek, generalni direktor policije, mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve in Rajko Kotnik, direktor Direktorata za javno upravo in pravosodje z Ministrstva za pravosodje.
Poudarili so pomen sodelovanja policije in državnega tožilstva na vseh področjih kriminalitete, hitro in učinkovito odkrivanje ter reševanje primerov nasilja nad otroki, nujnost preprečevanja tovrstnega nasilja, pomen sprejetega policijskega pooblastila prepovedi približevanja in odgovornost vseh institucij za učinkovito ukrepanje na tem področju ter zavedanje, da je treba storiti še veliko več, da se otrokom vrne otroštvo.
Na tradicionalnem posvetu so bile obravnavane teme, kot so pregled in primerjava zakonodaje in prakse v državah Evropske unije, teorija in praksa ukrepa prepovedi približevanja ter analiza in ugotovitve problematike nasilja v družini, predstavljeni so bili primeri iz tuje in domače prakse s področja spolnih zlorab otrok. Namen posveta je bil iskanje rešitev za učinkovitejše ukrepanje in preprečevanje nasilja nad otroki, za izboljšanje njihovega položaja v postopkih pred državnimi organi ter zmanjševanje posledic tovrstnih kaznivih dejanj. Udeleženci posveta so bili kriminalisti, državni tožilci, sodniki, odvetniki in predstavniki drugih institucij.
V manjših skupinah so udeleženci izmenjevali izkušnje in iskali dobre rešitve za učinkovito ukrepanje. Med vrstami spolne zlorabe otrok so bile posebno izpostavljene teme izdelave otroškega pornografskega gradiva in njegovo razširjanje prek medmrežja, izboljšanje položaja otrok - žrtev v kazenskih postopkih, celostna pomoč žrtvam nasilja in zaslišanje otrok izven sodne dvorane ter iskanje rešitev za zmanjšanje sekundarne viktimizacije. Pregled napredka na tem področju v zadnjih letih in konstruktivna razprava v delavnicah sta pokazala bistven dvig strokovnosti ter dejanskega in pravnega položaja otrok, ki so žrtve ali priče v postopkih. Kljub temu pa so bili ob koncu nanizani številni predlogi, ki bodo, ko bodo uresničeni, pripomogli k učinkovitejši zaščiti otrok.
Zaključki seminarja so se nanašali zlasti na dopolnitve kazenskopravne zakonodaje, od natančnejše opredelitve kazenske določbe o kaznivosti posedovanja otroškega pornografskega gradiva do možnosti izreka pripora oziroma prepovedi približevanja, ki bi jo imel preiskovalni sodnik za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, pa tudi na "nepravna" področja, npr. na obveznost takojšnjega nudenja psihološke obravnave oz. pomoči žrtvam, obvezno vključevanje storilcev v programe za spremembo nasilnega vedenja, prednostno obravnavo primerov nasilja nad otroki v vseh institucijah in uvedbo "zagovornika", ki bo ves čas postopka skrbel za pravice in koristi otroka - žrtve.