Ljudje vse pogosteje zahajajo v gore, pri čemer je največ obiska v sredogorju, med poletnimi dopusti pa se v vse večjem obsegu pohodniki odločajo tudi za obiske najvišjih slovenskih gora. Med obiskovalci je vsako leto več turistov iz vzhodnoevropskih držav, katerih posebnost je pogosto izrazito neustrezna opremljenost.
V splošnem so gorniki dobro pripravljeni oziroma se glede na pripravljenost odločajo za primerne ture. Kot pri vsaki stvari pa so tudi med gorniki izjeme, ki ne upoštevajo pravil varne hoje v gore, bodisi s precenjevanjem svojih znanj in sposobnosti bodisi s pomanjkljivo oziroma neprimerno opremo glede na težavnost in razmere v gorah.
Policisti Posebne policijske enote - Gorske enote Generalne policijske uprave so se, da preverijo stanje, odločili, da jutri, 22. julija 2006, izvedejo preventivno akcijo za zagotavljanje splošne varnosti v gorah na območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Raduhe in Pece.
Policisti bodo obiskovalce gora opozarjali na nevarnosti v gorah, svetovali, kaj storiti v težavah in kako se varno gibati v gorah, opozarjali jih bodo na ustrezno opremljenost in na morebitno neprimerno psihofizično stanje, pri skrbnikih planinskih domov pa bodo preverili poznavanje določil o prijavi prebivališča, ukrepih in postopkih obveščanja v primeru gorskih nesreč in drugo.
Da je opremljenost gornikov zelo različna, smo ugotavljali že v naših preteklih preventivnih akcijah. Pri splošni oceni opremljenost gornikov (čevlji, obleka, oprema, splošni vtis), je slaba desetina slabo ali pomanjkljivo opremljena, kar dve tretjini sta zadovoljivo opremljenih in le komaj slaba tretjina gornikov je dobro opremljenih. Pri opremi gornikov ugotavljamo, da jih dve tretjini nosita visoke čevlje, da jih zelo malo nosi nahrbtnik in v njem vetrovko, da tri četrtine gornikov uporablja pohodne palice in ima s sabo prvo pomoč, da ima zemljevid polovica gornikov in da jih na zahtevnih poteh le četrtina uporablja čelado in varovalni komplet (vir: GRS RS).
Število nesreč se v letu 2005 ni povečalo, temveč jih je bilo za približno četrtino manj kot v preteklih letih, ko je število gorskih nesreč stalno naraščalo. Navidezno izboljšanje stanja glede števila nesreč pripisujemo predvsem slabemu vremenu, ki je lani prevladovalo v glavnih poletnih mesecih. Žal pa to ne velja za število ponesrečenih, saj ugotavljamo, da je bilo sicer manj nesreč, vendar je bilo v njih več smrtnih žrtev. Če podrobneje pogledamo stanje med ponesrečenimi gorniki v letu 2005, ugotovimo, da je bilo v 154 nesrečah udeleženih 181 gornikov, med katerimi jih je 20 umrlo (od tega je bila tretjina tujcev). To pomeni, da se je med ponesrečenimi v gorah smrtno ponesrečilo 11 % oseb (vsaka 8. nesreča se je končala s smrtjo ponesrečenega).
Najpogostejši vzroki gorskih nesreč v letu 2005 so bili: padec oziroma zdrs, nepoznavanje terena, neprimerna opremljenost in telesna pripravljenost posameznika, padajoče kamenje, celo odlom dela skale. Največ gorskih nesreč se zgodi v poletnih mesecih, ko je tudi največje število obiskovalcev, in sicer pri hoji po poti.
V letošnjem letu do 30. maja smo obravnavali 65 nesreč v visokogorju in od tega 10 smrtnih žrtev. Število nesreč kaže, da obiskovalci gora niso poštevali slabih razmer v visokogorju, ki so posledica dolgotrajne zime.
Število nesreč v gorah želimo čimbolj zmanjšati, zato napotke obiskovalcem gora in opozorila, da gore ne dopuščajo napak, objavljamo tudi na spletnih straneh policije: