Na današnji novinarski konferenci Generalne policijske uprave in Policijske uprave Ljubljana smo predstavili uspešni kriminalistični preiskavi kaznivih dejanj požiga in umora ter policijsko delo na področju kriminalitete umetnin.
Več informacij sta predstavnikom medijev podala mag. Branko Japelj, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana, in Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Požig v graščini Smlednik
OKC PU Ljubljana je bil 21. 1. 2007, ob 01.57, obveščen, da je prišlo do požara v graščini Smlednik na naslovu Valburga 3, občina Medvode. Z ogledom kraja požara in z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljeni 37-letni moški brez stalnega in začasnega bivališča v noči z 20. 1. 2007 na 21. 1. 2007 neovirano pristopil do objekta graščine Smlednik (ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena) in na neugotovljen način vstopil v notranjost graščine, odšel v prvo nadstropje in v prvi neimenovani sobi podtaknil požar, ki se je nato razširil po celotnem prostoru sobe. Pri tem sta pohištvo in inventar v celoti zgorela, obenem pa je zaradi visoke temperature v omenjenem prostoru odpadel tudi stenski in stropni omet.
Ugotovljeno je bilo še, da je osumljeni vstopil tudi v osrednji prostor graščine, in sicer v t. i. viteško dvorano, kjer je s pomočjo neznane vnetljive tekočine polil podboje in vrata ter zanetil požar. Ogenj je uničil vrata in podboje, pri tem pa je dim osmodil oziroma poškodoval stene in strop viteške dvorane, ki so poslikane s freskami. Tako freske kakor tudi vrata in podboje so restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Restavratorskega centra obnovili pred požarom.
V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil osumljeni v preteklosti gojenec Vzgojnega zavoda Smlednik. Pri tem pa je treba poudariti, da so bili prostori vzgojnega zavoda takrat prav v graščini Smlednik in je osumljeni zelo dobro poznal tako okolico kot tudi notranjost objekta, v katerem je kritičnega dne izvršil požig.
Osumljenemu so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana že januarja 2007 odvzeli prostost zaradi različnih kaznivih dejanj, tako da je trenutno v priporu. Zoper njega je bila v konkretnem primeru dne 16. 3. 2007 podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja požiga po I. odstavku 226. člena Kazenskega zakonika RS.
Z opisanim dejanjem je nastala materialna škoda, ki po do sedaj zbranih podatkih presega dva milijona evrov.
Policijsko delo na področju kriminalitete, povezane z umetninami oz. kulturno dediščino
Kriminaliteta, povezana z umetninami oz. kulturno dediščino, je v svetu vse večji problem, saj se zaradi nje (med drugim) izgubljajo kulturne dobrine številnih narodov in s tem njihova identiteta. S tovrstno kriminaliteto, katere cilj je predvsem velik zaslužek, se ukvarjajo čedalje bolje organizirane mednarodne kriminalne združbe. Po podatkih mednarodnih organizacij sodi nelegalna trgovina z umetninami po dobičku v sam vrh kriminalnih dejavnosti po višini zaslužkov.
Nezakonita trgovina z umetninami ali predmeti kulturne dediščine je pogosto povezana z različnimi kaznivimi dejanji: tatvinami, tihotapljenjem, uničevanjem kulturne dediščine, pranjem denarja, zatajitvami davkov oziroma predpisanih finančnih obveznosti, goljufijami, ponarejanjem ...
Mednarodna skupnost je v zadnjih letih zato začela s številnimi aktivnostmi, s katerimi poskuša omejiti nezakonito trgovanje s predmeti kulturne dediščine oz. kazniva dejanja, povezana z umetninami ali kulturno dediščino. Tako so bili sprejeti tudi številni mednarodni pravni akti, ki naj bi države podpisnice vzpodbujali k vzpostavljanju ustreznih mehanizmov za zatiranje tovrstne kriminalitete. V okviru Interpola in Europola sta bila ustanovljena oddelka oz. skupini za boj proti tovrstni kriminaliteti, policije posameznih držav pa vedno več aktivnosti usmerjajo v odkrivanje ukradenih umetnin, preprečevanje ilegalne trgovine z umetninami oz. kaznivih dejanj, povezanih s tako trgovino, kot tudi v operativno sodelovanje z drugimi državami.
Statistični podatki kažejo, da je slovenska policija v zadnjih letih obravnavala letno približno 250 kaznivih dejanj, povezanih z umetninami oz. kulturno dediščino. Večina izmed teh kaznivih dejanj so tatvine. Število obravnavanih tatvin predmetov kulturne dediščine v Sloveniji je tako glede na število prebivalcev in velikost države primerljivo z nekaterimi sosednjimi državami, npr. Avstrijo, medtem ko je v Sloveniji obravnavanih manj kaznivih dejanj tihotapljenja in drugih dejanj, povezanih z nelegalno trgovino z umetninami. Slovenija je zaradi svoje geografske lege tudi tranzitna dežela za kulturne dobrine, ki potujejo iz vzhodnoevropskih držav in z območja nekdanje Jugoslavije na trge zahodne Evrope. Pri tem gre pogosto za ukradene oz. izropane predmete iz arheoloških najdišč, cerkev, muzejev ...
Ugotavljamo, da se v Sloveniji v zadnjih letih povečuje nelegalni trg z umetninami oz. kulturno dediščino. Na tem trgu se med drugimi predmeti z dvomljivim poreklom prodajajo tudi dela priznanih tujih mojstrov, ki jih na slovenskem legalnem trgu še ni mogoče dobiti. Žal pa so dela, ki se prodajajo za ceno originala, mnogokrat ponaredki, zaradi česar so slovenski kupci pogosto žrtev goljufij. Ponaredki v Slovenijo prihajajo velikokrat iz zahodnoevropskih držav in so opremljeni s certifikati dvomljivega porekla.
Slovenska policija je v preteklih letih po vzoru zahodnoevropskih držav pripravila strategijo dela na področju kriminalitete, povezane s kulturno dediščino, in opredelila nujne naloge, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje policije z drugimi institucijami in mednarodno policijsko sodelovanje.
V letu 2006 je policija obravnavala 201 kaznivo dejanje, katerih predmet je bila kulturna dediščina oziroma umetnine. Prevladovale so tatvine (148 primerov), sledijo poškodovanja in uničenja (51 primerov) ter goljufije (2 primera). Največ tatvin je bilo izvršenih iz zasebnih stanovanj in sakralnih objektov. Podatki kažejo, da se je število omenjenih kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za 19 %.
Uspešno zaključena preiskava umora z območja PU Ljubljana
Dne 15. 1. 2005, ob 12.25, je krajan Hrastnika po telefonu obvestil Policijski oddelek Hrastnik, da je v grmovju v bližini stanovanjske hiše na Cesti 1. maja v Hrastniku našel truplo Ivana Ivanoviča.
Z opravljenim ogledom in kasneje obdukcijo so ugotovili, da je imel obsežne poškodbe prsnega koša, obtolčenine možganov, več krvavitev in možganski edem. Umorjeni je umrl zaradi poškodb prsnega koša, posledično zastoja dihalne funkcije in zaradi poškodb možganov.
Z obsežno kriminalistično preiskavo so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana in policisti Policijskega oddelka Hrastnik dne 7. 3. 2007 odvzeli prostost osumljencema tega kaznivega dejanja, in sicer moškima, starima 19 in 22 let, doma iz Hrastnika.
Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da se je Ivan Ivanovič 14. 1. 2005 zvečer zadrževal na zabavi na Cesti 1. maja v Hrastniku. Nazadnje so ga videli okoli 1. ure zjutraj, ko je z zabave sam peš odšel proti domu. V parku sta pokojnega dohitela osumljenca in ga z namenom pridobitve denarja začela pretepati. Z udarci sta mu povzročila takšne telesne poškodbe, da je omenjeni umrl na kraju dejanja. Eden od osumljencev je imel znanje borilnih veščin, predvsem boksa. Zoper slednjega je bilo v okviru preiskave podanih že več kazenskih ovadb za kazniva dejanja z elementi nasilja (nasilništvo, lahka telesna poškodba, poškodovanje tuje stvari ipd.)
Pokojni je bil najden šele v popoldanskih urah. Med preiskavo je bilo opravljenih več kot 200 razgovorov in preverjenih več morebitnih osumljencev tega dejanja, ki pa so bili s kriminalistično preiskavo izključeni iz kroga osumljencev. Poleg tega je bila opravljena vrsta še drugih kriminalističnih opravil.
Osumljenca sta bila dne 8. 3. 2007 s kazensko ovadbo izročena dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je za oba odredil pripor.
Pripeti dokumenti