Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana so na podlagi operativnega dela prijeli člane zelo dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki so jo sestavljali storilci z območja Ljubljane in tujine in ki so na območju Slovenije vlamljali v stanovanjske hiše.
Na novinarski konferenci 9. 3. 2007 so delo policije na področju preiskovanja tatvin motornih vozil predstavili mag. Branko Japelj (SKP PU Ljubljana), Dejan Garbajs (UKP GPU) in Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije s področja kriminalitete.
Foto: Dean Božnik
Osumljenci so to počeli tako, da so zamaskirani in ponoči, ko so stanovalci spali, na vlomen način vstopili v stanovanjsko hišo (z lomljenjem ključavnic, odpiranjem vrat in oken s primernim orodjem na vzvod), nato pa v notranjosti poiskali in odtujili ključ motornega vozila (v določenih primerih pa tudi gotovino, ki so jo našli pri iskanju avtomobilskih ključev). Vozilo so zatem z originalnim ključem odpeljali čez ilegalne prehode na Hrvaško in naprej v države nekdanje Jugoslavije, od koder so jih posredovali proti vzhodu v nadaljnjo prodajo.
V načrtovani policijski akciji so policisti osumljenca prijeli dne 5. 3. 2007 v zgodnjih jutranjih oz. takoj po vlomu v hišo na območju Ljubljane, ko sta odtujila nov osebni avtomobil znamke Audi A6, vreden 40.000 evrov. Vozilo sta že odpeljala s kraja vloma, da ga pripravita za pot preko ilegalnega prehoda v tujino.
Storilci v kriminalni združbi so protipravno pridobivali izključno nova motorna vozila znamk Audi, Porsche, BMW, Mercedes, katerih se praviloma ne da odtujiti s pomočjo prirejenih naprav za zagon motornih vozil oz. brez originalnih ključev. Zaradi tehnološko dovršenih varnostnih naprav je namreč tatvina novejših vozil navedenih znamk brez originalnih ključev zelo otežkočena in zamudna in bi storilci zanjo potrebovali tudi veliko tehničnega znanja. Opisana kriminalna združba je za odtujitev vozil visokega cenovnega razreda in novejših letnikov vlamljala izključno v stanovanjske hiše, katerih lastniki so imeli omenjene osebne avtomobile.
Za prijeta storilca so odredili pridržanje in opravili tri hišne preiskave, pri katerih so kriminalisti našli več predmetov za nadaljnjo kriminalistično preiskavo in predmete, ki so si jih storilci prisvojili pri vlomih in tatvinah vozil.
S kazensko ovadbo za skupaj enajst (11) kaznivih dejanj velikih tatvin (po členih 212/I in III Kazenskega zakonika RS) ter prikrivanj (po čl. 221/I in III KZ RS) sta bila preiskovalnemu sodniku izročena dva osumljenca, in sicer 28-letni državljan Slovenije iz Ljubljane, ki je organizirano združbo vodil, in 47-letni državljan Bosne in Hercegovine s stalnim bivališčem v Ljubljani. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik za oba odredil pripor. Zoper ostale člane kriminalne združbe pa kriminalistična preiskava še poteka. Člani združbe so bili že večkrat obravnavani zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov (vlomov, tatvin motornih vozil, prikrivanj...).
V letu 2006 in 2007 so kriminalisti SKP PU Ljubljana obravnavali 48 kaznivih dejanj, ki so bila izvršena na zgoraj opisani način in v katerih je bilo odtujenih petdeset (50) vozil. Od tega je bilo najdenih 20 vozil, ki so bila vrnjena oškodovancem. Z naštetimi kaznivimi dejanji je nastala skupna materialna škoda v višini dobrih dveh (2) milijonov evrov.
Kriminalisti SKP PU Ljubljana bodo tovrstna kazniva dejanja še naprej preiskovali tudi s pomočjo tujih varnostnih organov. Določeni storilci so v tujini, zato kriminalistična preiskava še ni končana.
***
V Sloveniji letno ukradejo in odvzamejo približno od 1100 do 1300 motornih vozil. Število tatvin in odvzemov se je v zadnjih letih nekoliko povečalo. Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2006 odtujenih 1332 motornih vozil (podatek zajema vse kategorije motornih vozil), od tega 808 osebnih avtomobilov, 248 koles z motorjem in 63 motornih koles ter 213 motornih vozil drugih vrst. V primerjavi z letom 2005 to pomeni 0,6-odstotno povečanje števila vseh odtujenih motornih vozil oziroma 5,5-odstotno zmanjšanje števila odtujenih osebnih avtomobilov.
Tatvine vozil so pogostejše v tistih predelih večjih mest, kjer je gostota prebivalstva in s tem tudi gostota parkiranih vozil večja. Največ vozil je ukradenih v Ljubljani kot največjem mestu, sledijo ji Maribor, Celje in druga manjša slovenska mesta.
Kljub navedenim statističnim podatkom pa problematika tatvin motornih vozil v Sloveniji ni tako izrazita oziroma zaskrbljujoča kot v zahodnoevropskih državah, saj npr. v Italiji ali Franciji letno ukradejo približno 200.000 osebnih avtomobilov.
Po podatkih Europola o tatvinah motornih vozil v EU za leto 2005 je Slovenija s 1059 odtujenimi vozili (osebni avtomobili in druga vozila, težka do 3,5 tone) in s kriminalitetnim številom 53,2 (tj. število kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev) na predzadnjem mestu. Z indeksom oz. kriminalitetnim številom 29,8 je na zadnjem mestu Latvija, pred nami pa so npr. z indeksom 392 Italija, 297 Francija, 221 Češka.
Če pri tem upoštevamo število neodkritih osebnih avtomobilov v EU in pri vsakem vozilu upoštevamo približno 15.000 evrov ilegalnega zaslužka (vrednost ukradenega vozila z odštetimi vsemi stroški), ugotovimo, da je skupni ilegalni zaslužek tovrstne kriminalitete preko 7 milijard evrov letno. Za primerjavo naj omenimo, da je bila v Sloveniji v letu 2006 povzročena škoda približno 9,6 milijona evrov (škoda zajema vsa ukradena motorna vozila, ne le osebne avtomobile).
Najpogosteje odtujene znamke motornih vozil so vozila znamk Volkswagen in Renault, ki jih je na slovenskih cestah tudi največ. Sledijo vozila znamk Audi, BMW, Mercedes, Fiat, Opel in drugih.
Ocenjujemo, da približno 75 % ukradenih vozil, med katerimi so vozila srednjega cenovnega razreda in delno vozila višjega cenovnega razreda, ostane v Sloveniji. Večina se jih v tako imenovanih "črnih" delavnicah razstavi, deli pa se uporabijo za popravilo poškodovanih vozil. Približno 25 % ukradenih vozil pa je vozil višjega in visokega cenovnega razreda (kot so Audi, BMW, Mercedes, terenska vozila in boljši Volkswagni). Večino teh vozil ter kombinirana in tovorna vozila storilci prepeljejo v tujino, in sicer čez Hrvaško v države bivše Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija), kjer se legalizirajo ali pa prodajo naprej v vzhodne države.
***
Storilci se delu policije, potrebam tržišča, tehničnim spremembam vozil ter drugim okoliščinam zelo hitro prilagajajo. Iz izvrševanja posamičnih tatvin so se tudi v Sloveniji razvile dobro organizirane kriminalne združbe, ki se organizirano ukvarjajo s tatvinami vozil. Tatvin vozil v smislu "razbiti steklo, zlomiti volansko ključavnico, strgati in spojiti kontaktne žice" skorajda ni več.
Storilci za izvršitev tatvin uporabljajo specialna orodja in elektronske pripomočke, za predelavo ukradenih vozil pa običajno najamejo prostore na obrobju mest, ki jih nato opremijo kot avtomehanične delavnice. Zaradi vse boljše tehnične zaščite vozil, predvsem novejših vozil višjega cenovnega razreda (kot so vozila znamke BMW, Mercedes in najnovejši Audiji in VW), je ta vozila brez originalnih kontaktnih ključev zelo težko ukrasti. Trend tatvin takšnih vozil je, da storilci nekako pridobijo kontaktne ključe: izkoristijo nepazljivost lastnika vozila in mu "izmaknejo" ključ (tatvine iz žepov oblačil v lokalu, tatvine iz garderobe ...). Pogosto pa storilci vlomijo v stanovanjsko hišo, kjer najprej poiščejo kontaktne ključe in nato odpeljejo vozilo. Tako imenovani ropi vozil, pri katerih storilec z orožjem ali grožnjo prisili lastnika, da zapusti vozilo, pa so v Sloveniji zelo redki.
Tovarniško vgrajena zaščita osebnih vozil zajema blokado motorja, lahko pa tudi alarmni sistem. Pri tem je potrebno poudariti, da morajo imeti vsa vozila na evropskem trgu od leta 1998 že tovarniško vgrajen sistem blokade motorja, ki naj bi preprečil oziroma otežil zagon motorja vozila brez originalnega kontaktnega ključa. Poleg te zaščite pa nekateri proizvajalci vozil dodatno ponujajo še alarmne sisteme za boljšo zaščito vozila. Slabost tovarniško vgrajenih varovalnih sistemov ni v slabi kvaliteti, temveč v njihovi razširjenosti. Storilci namreč izkoriščajo dejstvo, da proizvajalec izdela večjo količino vozil, ki vsebujejo enak sistem zaščite. Zaradi večje razširjenosti enega sistema varovanja storilci laže izvršijo tatvino. S prirejenimi oziroma posebej izdelanimi elektronskimi pripomočki storilci zaobidejo serijsko vgrajen varovalni sistem ter nato na klasičen način (lomljenje kontaktne ključavnice) zaženejo motor in vozilo odpeljejo.
Kot dodatna zaščita so priporočljiva tako mehanska kot elektronska varovala, če so dovolj kvalitetna. Varovalni sistemi slabše kvalitete storilcem običajno ne povzročajo velikih težav, nevšečnosti pa z negotovim delovanjem povzročajo lastniku vozila.
V primeru dodatno vgrajenih elektronskih varovalnih sistemov se storilec ob tatvini sooči z neznanim tipom varovanja, kar mu pri tatvini povzroča težave. Ker na kraju samem storilec običajno ne more izdelati oziroma prilagoditi orodja, običajno odstopi od tatvine oziroma se loti tatvine vozila, ki dodatnega varovanja nima.
Za varnost svojega vozila lahko največ stori prav lastnik. Dodatno vgrajeni varovalni sistemi so sicer strošek nekaj sto evrov, vendar nam certifikat o kvaliteti lahko prinese določen popust pri kasko zavarovanju vozila, zmanjšamo pa tudi verjetnost, da nam bodo vozilo ukradli. V Sloveniji namreč ne obravnavamo tatvine vozila z dovolj kvalitetno dodatno vgrajeno elektronsko varovalno napravo, vključeno v času poskusa tatvine.
- Prezentacija: Preiskovanje tatvin motornih vozil v Sloveniji