Udeleženci novinarske konference 01.02.2007 so bili:

• Boris Kanduti, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave,
• dr. Dorijan Keržan, vodja Nacionalnega analitskega centra za bankovce in kovance, Center za forenzične preiskave, Generalna policijska uprava,
• Janez Godeša, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijska uprava Postojna.

V začetku leta 2006 je slovenska kriminalistična policija zaznala delovanje tuje kriminalne združbe na območju R Slovenije, ki je ponujala oziroma poskušala spraviti v obtok večjo količino ponarejenih evrskih bankovcev, kot tudi hrvaške kune za območje R Hrvaške in konvertibilne bosanske marke za območje Bosne in Hercegovine.

Na podlagi pridobljenih podatkov smo pričeli z obsežno mednarodno kriminalistično preiskavo. Usmerjanje navedene zadeve je prevzela Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri VDT. Na podlagi ustreznih dovoljenj je slovenska kriminalistična policija v Sloveniji uporabljala prikrite preiskovalne ukrepe zoper dva tuja državljana.

Analize so pokazale, da se s problemom unovčevanja tovrstnih ponaredkov poleg Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, srečujeta tudi Avstrija in Nemčija.

Vse analize in informacije, s katerimi smo razpolagali, so kazale na to, da se kriminalna združba ukvarja tudi z izdelovanjem omenjenih ponaredkov, tiskarna pa bi lahko bila ravno v Bosni in Hercegovini.

Analiza zbranih informacij je pokazala tudi,

• da se v nadaljevanju naštetih državah pojavljajo ponaredki istega tipa,
• da je bilo v mesecu juliju 2006, v skupni akciji Hrvaške in Avstrije, zaseženo 1,2 mio. evrov ter prijete 4 osebe, pri čemer je šlo za evre istega tipa,
• da se ilegalna tiskarna najverjetneje nahaja nekje v Bosni in Hercegovini,
• da je Tožilstvo Bosne in Hercegovine že prevzelo usmerjanje kriminalistične policije v Banja Luki,
• da na območju Hrvaške poteka paralelna akcija zbiranja obvestil o istovrstnih ponaredkih,
• da je zaradi tega medsebojna izmenjava podatkov in sodelovanje neizogibno.

Zaradi tega je bila dne 7.11.2006 na delovnem sestanku v Haagu, na sedežu Eurojusta ustanovljena neformalna delovna skupina, katero je vodila slovenska kriminalistična policija, članice pa so bile še Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Avstrija, Nemčija, Eurojust ter Europol.

Tako so bili ob podpori Europola Avstrije, Nemčije, slovenskega oficirja za zvezo v Haagu, nacionalne enote Europola v Ljubljani ter Nacionalnega analitskega centra za bankovce in kovance pri Centru za forenzične preiskave GPU, ustvarjeni pogoji za zaključno izvedbo akcije prijetja kriminalne združbe in odkritja ilegalne tiskarne, ki je bila izvedena dne 30.01.2007 na območju Banje Luke in Gradiške.

Poleg kriminalistične policije Banje Luke je v zaključni akciji sodelovala tudi slovenska kriminalistična policija, predstavniki Avstrije s psi za odkrivanje ponaredkov, predstavniki Europola, predstavnik kriminalistične policije iz Hrvaške ter predstavnica kriminalistične policije iz Nemčije.

V akciji prijetja oseb je sodelovalo 90 policistov, od tega 80 iz policije Republike Srpske, ki je odigrala ključno vlogo v zadnjih dveh mesecih, 10 policistov iz zvezne policije imenovane SIPA, vso akcijo sta vodila državni tožilec iz Sarajeva ter njegov strokovni sodelavec.

V akciji je bilo na različnih lokacijah v Banja Luki in Gradiški aretiranih 10 oseb, zaseženih ponaredkov za približno 200.000 EUR ter več tiskarskih pripomočkov kot so :

• dva offset tiskarska stroja (eden za proizvodnjo davčnih nalepk in drugi za proizvodnjo evro bankovcev),
• večje število tiskarskih barv ter ink jet tiskalnikov,
• že natisnjeni, vendar še nerazrezani ponaredki za 50 evrov,
• gotovi ponaredki za 50, 100 in 200 evrov,
• offset filmi - negativi,
• tiskarske plošče,
• sitotisk plošče za izdelovanje vodnih znakov,
• stroj za izdelovanje hologramov ter
• več manjših pripomočkov, ki so služili razrezu bankovcev, ipd.

Hkrati je potekalo na območju Hrvaške prijetje dve oseb, ki sta za hrvaški trg kupovala ponaredke od prijetih oseb iz BIH.

Celotna nadaljnja proizvodnja in razpečevanje ponaredkov sta bili tako ustavljeni, kriminalna združba pa razkrinkana.

Ob zaključku naj navedemo, da gre za primer dobre prakse na področju mednarodnega sodelovanja, ob katerem je Slovenija ves čas imela vodilno vlogo. Na tak način je Slovenija kot nova članica evro območja dala velik prispevek k preventivi boja zoper ponarejanje evro valute ter razpečevanja le-te na območje EU.

Tiskarna v BiH je tiskala zlasti evre, poleg tega pa še hrvaške kune, konvertibilne marke in norveške krone. Po naših podatkih in analizah so tiskali evre v vrednosti, 50, 100, 200 in 500 EUR. Slednjih v Sloveniji nismo zasledili. V Republiki Sloveniji smo tako obravnavali ponaredke za 50, 100 in 200 evrov.

Ponaredki vseh treh vrednosti imajo tehnične značilnosti, na podlagi katerih jih lahko povezujemo, čeprav se v nekaterih vidikih izdelave med seboj razlikujejo. To pomeni, da lahko na podlagi ponaredkov, čeprav različnih vrednosti, nedvoumno ugotovimo, da izhajajo iz istega vira. Na hišnih preiskavah v BiH so bili najdeni pripomočki, ki nedvoumno dokazujejo, da so ponaredki, o katerih govorimo, iz prav te odkrite tiskarne. Tehnološko so ponarejevalci za izdelavo ponaredkov uporabili več različnih tiskarskih in računalniških tehnik. Ponarejeni bankovci za 50 evrov, ki so bili natisnjeni v tej tiskarni, so narejeni bodisi v celoti z brizganimi tiskalniki, bodisi kombinirano z brizgalnimi in laserskimi tiskalniki. Količina in distribucija teh ponaredkov je bila tolikšna, da jim je Evropska centralna banka dodelila evropsko enotno oznako. Ponaredki za 100 EUR so izdelani bodisi z brizgalnim tiskalnikom, bodisi z laserskim tiskalnikom, velik del teh ponaredkov pa je bil natisnjen tudi s klasičnimi tiskarskimi stroji v ploskem tisku (offset). Tudi ti ponaredki so bili dovolj kvalitetni, da jim je Evropska centralna banka dodelila evropsko enotno oznako. Ponaredki za 200 EUR so bili izdelani v kombinaciji brizgalnega in laserskega tiskalnika. Ti so bili doslej najdeni izključno v Republiki Sloveniji.

Poleg navedenih načinov tiskanja so ponarejevalci za imitacijo zaščitnih elementov uporabili nekatere dodatne tehnike, in sicer sitotisk za imitacijo vodnega znaka, odtisovanje s polimernih plošč za imitacijo ultravijoličnih zaščitnih elementov ter vroči tisk folije za imitacijo holograma.

STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2006

V letu 2006 je policija obravnavala 1.832 (1.439) kaznivih dejanj ponarejanja denarja in zoper 218 (139) osumljencev podala kazenske ovadbe. Skupaj je bilo zaseženih 6.987 (2.378) ponaredkov, od katerih je bilo 2.932 (652) ponaredkov slovenskih tolarjev, 3.846 (1.626) evrovter 209 ponaredkov ostalih valut.

Iz navedenega izhaja, da se je problematika v letu pred uvedbo evro valute povečala, veliko je bilo posameznih unovčitev evra v igralnicah, bencinskih servisih, ugotovljenih ponaredkov na bankah ipd. Kvaliteta evro ponaredkov je tudi tokrat bila na bistveno višji ravni kot so bili ponaredki domače valute, slednji so se namreč unovčevali v trgovinah, gostinskih lokalih, prireditvah ipd.

Veliki delež evro ponaredkov so predstavljali tudi kovanci evra, ki so se pojavljali predvsem na cestninskih postajah avtocest, njihovo število 999 pa predstavlja slabo tretjino vseh skupaj zaseženih ponaredkov evra. Najbolj pogosto unovčeni ponaredki so bili bankovci za 100 in 20 evrov, kovanci za 2 evra in ponaredki za 10.000 SIT.

STATISTIČNI PODATKI JANUAR 2007

Število evrskih ponaredkov v RS:

bankovec za:

Kovanci

Skupaj 137 ponaredkov bankovcev in 33 pon. kovancev.

• Prezentacija: Preiskava mednarodne organizirane kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s ponarejanjem evrov