V Sloveniji letno ukradejo in odvzamejo od 1100 - 1300 motornih vozil. Tatvine in odvzemi so bili v zadnjih letih v manjšem porastu.

Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2006 (po še ne povsem do konca obdelanih statističnih podatkih) odtujenih 1220 motornih vozil, od tega je bilo 738 osebnih avtomobilov, 234 koles z motorjem in 57 motornih koles ter 191 vozil drugih vrst. V primerjavi z letom 2005 to pomeni približno 7 % zmanjšanje števila vseh odtujenih motornih vozil oziroma približno 4 % zmanjšanje števila odtujenih osebnih avtomobilov.

Tatvine vozil so pogostejše v tistih predelih večjih mest, kjer je gostota prebivalstva in s tem tudi gostota parkiranih vozil večja. Največ vozil je ukradenih v Ljubljani, kot največjemu mestu pa sledijo Maribor, Celje in druga manjša slovenska mesta. Na območju Policijske uprave Ljubljana je odtujenih 64 % od vseh odtujenih motornih vozil oziroma kar 76 % od vseh odtujenih osebnih avtomobilov v Sloveniji.

Najpogosteje odtujene znamke motornih vozil so vozila znamk Volkswagen in Renault, katerih je tudi največ na slovenskih cestah. Sledijo vozila znamk Audi, BMW, Mercedes, Fiat, Opel in druge.

Ocenjujemo, da približno 75 % ukradenih vozil, med katerimi so vozila srednjega cenovnega razreda in del vozil višjega cenovnega razreda, ostane v Sloveniji. Večina se jih v tako imenovanih "črnih" delavnicah razstavi, deli pa se uporabijo za popravilo poškodovanih vozil. Približno 25 % ukradenih vozil pa je vozil višjega in visokega cenovnega razreda (kot so Audi, BMW, Mercedes, terenska vozila in boljši Volkswagni). Večino teh vozil ter kombinirana in tovorna vozila pa storilci večinoma prepeljejo v tujino, in sicer preko Hrvaške v države bivše Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija), kjer se legalizirajo ali pa prodajo naprej v vzhodne države.

Storilci se delovanju policije, potrebam tržišča, tehničnim spremembam vozil ter drugim okoliščinam zelo hitro prilagajajo. Iz izvrševanja posamičnih tatvin so se tudi v Sloveniji razvile dobro organizirane kriminalne združbe, ki se organizirano ukvarjajo s tatvinami vozil. Tatvin vozil v smislu "razbiti steklo, zlomiti volansko ključavnico, strgati in spojiti kontaktne žice" skorajda ni več. Storilci za izvršitev tatvin uporabljajo specialno izdelana orodja in elektronske pripomočke, za predelavo ukradenih vozil pa običajno najamejo prostore na obrobju mest, katere nato opremijo kot avtomehanične delavnice. Zaradi vse boljše tehnične zaščite vozil, predvsem novejših vozil višjega cenovnega razreda (kot so vozila znamke BMW, Mercedes in najnovejši Audiji in VW), je ta vozila brez originalnih kontaktnih ključev zelo težko ukrasti. Trend tatvin takšnih vozil je, da storilci vlomijo v stanovanjsko hišo, kjer najprej poiščejo kontaktne ključe in nato odpeljejo še vozilo. T. i. ropi vozil, pri katerih storilec z orožjem ali grožnjo prisili lastnika, da zapusti vozilo, pa so v Sloveniji zelo redki.

Problematika tatvin vozil v Sloveniji pa je le del t.i. avtomobilske kriminalitete, s katero se srečuje slovenska policija. Zaradi svoje geografske lege je namreč Slovenija nekakšen vezni člen med zahodnim in vzhodnim delom Evrope. Z ureditvijo razmer na Balkanu je zopet oživela tako imenovana Balkanska pot, po kateri se iz zahoda na vzhod tihotapijo ukradena vozila, iz vzhoda na zahod pa prepovedane droge. Tako vozila ukradena v zahodni Evropi, predvsem v Italiji, Franciji in Španiji, v Slovenijo vstopijo na območju Policijske uprave Koper in Nova Gorica. Pot nadaljujejo proti osrednji Sloveniji, naprej proti meji s Hrvaško pa vodi več poti.

Med prevozniki ukradenih vozil, kot tudi med organizatorji, pa se pojavlja vedno več Slovencev, saj le-ti dobro poznajo razmere na naši meji. Ukradena vozila, ki jih običajno prevzamejo v severni Italiji, brez prirejenih dokumentov prepeljejo preko ilegalnih mejnih prehodov v Slovenijo in nato naprej na Hrvaško. Vozila največkrat predajo v okolici Zagreba, ali pa jih prepeljejo v Srbijo, Črno Goro ali v Bosno in Hercegovino. Del ukradenih vozil na tem območju ostane, del pa se jih transportira še naprej proti vzhodu.

V letu 2006 je slovenska policija na mejnih prehodih zasegla 140 osebnih avtomobilov in 9 delovnih strojev, kar je porast v primerjavi z letom 2005 (114 osebnih avtomobilov, 5 delovnih strojev in tovornih vozil). Pri tem lahko izpostavimo vozilo znamke Mercedes CLK GTR, vredno približno 1,5 mio. Evrov, ki je bilo najdeno oziroma zaseženo na območju Policijske uprave Krško ter več drugih športnih in luksuznih vozil (Ferrari, Porsche, BMW, Mercedes, ...) najdenih na območju drugih PU.

Kljub navedenemu pa problematika tatvin motornih vozil v Sloveniji ni tako izrazita oziroma zaskrbljujoča, kot v zahodno evropskih državah, kjer npr. v Italiji ali Franciji letno ukradejo približno 200.000 osebnih avtomobilov.

Po naših podatkih in statističnih podatkih Europola o tatvinah osebnih avtomobilov v EU za leto 2005 je Slovenija s 1059 odtujenimi vozili (osebna vozila in druga vozila do 3,5 t) in s kriminalitetnim številom 53,2 (štev. kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev) na predzadnjem mestu. Z indeksom 29,8 je na zadnjem mestu Latvija, pred nami pa so npr. z indeksom 392 Italija, 297 Francija, 221 Češka, ...

Večina vozil v EU je odtujenih na območju zahodne Evrope. Storilci jih nato prepeljejo v vzhodni del Evrope ali pa v Azijo in Afriko. Številčno tatvine v EU sicer ne naraščajo, narašča pa povzročena škoda oziroma ilegalni zaslužek kriminalnih združb. Po oceni strokovnjakov naj bi ilegalni zaslužek trgovine z ukradenimi vozili presegel ilegalni zaslužek pridobljen s trgovino z orožjem in je sedaj na drugem mestu in sicer za trgovino s prepovedanimi drogami. Pri tem moramo upoštevati, da mednarodno organizirana trgovina z ukradenimi vozili ne zajema le tatvine vozila, temveč tudi druge aktivnosti, kot so priprava in izdelava orodij in pripomočkov za izvrševanje tatvin, orodij in pripomočkov za predelavo ukradenih vozil, organizacijo in izvedbo prevozov ukradenih vozil, iskanje tržišča za ukradena vozila, legalizacijo ukradenih vozil, ...

Če upoštevamo število neodkritih ukradenih osebnih avtomobilov v EU in pri vsakem vozilu upoštevamo približno 15.000 evrov zaslužka (vrednost vozila z odštetimi stroški) ugotovimo, da je skupni ilegalni zaslužek s tovrstno kriminaliteto preko 7 milijard evrov.

Iz navedenega izhaja, da je preiskovanje avtomobilske kriminalitete zaradi načina delovanja storilcev in njihove organiziranosti zahtevno opravilo. Države zahodne Evrope, kjer je stopnja tovrstnega kriminala mnogo višja kot v Sloveniji, so ugotovile, da policija ni edini organ, ki naj bi se soočil z mednarodno organiziranimi kriminalnimi združbami. Pri tem morajo, zaradi kompleksnosti problema, poleg policije aktivno sodelovati tudi drugi državni organi, carina, organi za registracijo vozil (tehnični pregledi, upravne enote, pooblaščenci za registracijo, ...), ...

Da je avtomobilska kriminaliteta vedno večji problem se zavedamo tudi sami. Zaradi navedenega slovenska policija zelo dobro sodeluje s policijami zahodno evropskih držav in tudi s policijami sosednjih držav. Na podlagi pridobljenih izkušenj doma in v tujini je slovenska policija v letu 2001 oblikovala nacionalno strategijo za boj proti avtomobilski kriminaliteti, ki je pripravljena v skladu z evropskimi priporočili. Naloge iz strategije se izvajajo redno in to je tudi eden izmed razlogov za nizko stopnjo tovrstne kriminalitete v Sloveniji.

Po zgledu zahodnoevropskih policij tudi slovenska policija izvaja poostrene nadzore motornih vozil v cestnem prometu, s ciljem odkrivanja ukradenih vozil. Navedeni poostreni nadzori se izvajajo na območju vseh policijskih uprav. Načinov dela je več, eden izmed njih pa je tudi zapora določenega odseka avtoceste in preusmeritev prometa na počivališče. Na počivališču se nato izvede kontrola vozila in voznika (pregled dokumentov, psihofizično stanje voznika, preveritev vozila, ustreznost goriva, ...).

Prijetje dveh osumljencev na območju PU Maribor

Dne 11.01.2007 ob 20.20 uri je policist med vožnjo v mesto Ptuj, opazil dve vozili italijanskega registrskega območja, kateri sta peljali iz smeri Ptuja proti državni meji s Hrvaško, oziroma proti Zavrču. Eno izmed vozil je bilo novejše terensko vozilo znamke Volvo. Zaradi suma, da bi lahko bili vozili ukradeni, je po mobilnem telefonu obvestil sodelavce na Policijski postaji Gorišnica, kateri so opravljali naloge na omenjeni relaciji.

Policista v patrulji PP Gorišnica sta opisani vozili, ki sta vozili ena za drugo, opazila ob 20.30 uri v naselju Stojnci. Policista sta obrnila službeno vozilo in zapeljala za njimi. V kraju Dolane je patrulja pričela dohitevati vozili, kateri sta močno pospešili hitrost, zaradi česar sta ju policista poskušala ustaviti z zvočnimi in svetlobnimi opozorilnimi znaki. Voznika znakov nista upoštevala, ampak sta pričela z vozili bežati proti naselju Medribnik. Policista sta ju sledila vse do naselja Meje, kjer sta oba voznika zavila na kolovozno pot skozi gozd, po kateri je mogoče prečkati državno mejo. Po približno kilometru vožnje sta vozili obstali v klancu, kjer cesta ostro zavije v ovinek. Prvo vozilo, znamke BMW je v ovinku obstalo, pri čemer ga je voznik Volva poskušal obvoziti. Policista sta službeno vozilo ustavila neposredno za terenskim vozilom, da bi mu tako preprečila pobeg. Ko sta policista pričela izstopati iz vozila, je voznik terenskega vozila sunkovito zapeljal vzvratno, trčil v službeno vozilo in ga pričel skupaj s policistoma, ki sta bila ravno za vrati, potiskati vzvratno. Zaradi neposrednega napada in ogrožanja je policist izvlekel službeno vozilo in ustrelil v zrak opozorilni strel. Voznik Volva je za trenutek ustavil vozilo, nato pa ponovno sunkovito trčil v službeno vozilo in ga pričel ponovno porivati nazaj, tako, da so vrata pritiskala na oba policista. Ker ni bilo mogoče drugače preprečiti neposrednega ogrožanja življenja policistov, je policist v zadnjo kolo vozila izstrelil dva strela, pri čemer je prišlo do izpraznjenja pnevmatike. Pri tem je voznik osebnega vozila BMW uspel speljati, zaradi česar je naprej odpeljal tudi voznik terenskega vozila. Obe vozili sta zapeljali po vinogradu proti naselju Meje. Policista sta preverila, če je njuno vozilo vozno, saj je bilo poškodovano po celotni prednji levi in desni strani, ter nato nadaljevala vožnjo za pobeglima voznikoma. Zaradi obvestila o zasledovanju vozil se je v pomoč patrulji priključilo več bližnjih policijskih patrulj, prav tako pa so bili o zasledovanju vozila obveščeni hrvaški policisti, ki so postavili patrulje na več cest v obmejnem pasu na Hrvaškem.

Policijska patrulja, ki je bila v bližini dogajanja je čez nekaj minut opazila obe vozili, ki sta vozili v naselju Meje, vendar ob poskusu zaustavitve vozili nista ustavili. Kmalu zatem je OKC PU Maribor prejel obvestilo, da sta se vozili ustavili v vasi Medribnik. Na kraj je kmalu zatem prispela bližnja patrulja, vendar sta voznika pustila vozili in peš pobegnila čez travnike v gozd proti naselju Paradiž.

Zaradi prijetja osumljencev je na širšem območju stekla širša policijska akcija, v kateri je sodelovalo okoli 35 policistov, vodnikov službenih psov in kriminalistov PU Maribor. Policisti s službenim psom so pričeli pobegla osumljenca slediti proti naselju Paradiž, kjer so na asfaltni cesti izgubili sled za pobeglima, zaradi česar je bilo blokirano celotno območje, kjer bi se lahko nahajal osumljenca. Območje je bilo nadzorovano tudi s pomočjo naprav za nočno opazovanje in napravo za optoelektronsko opazovanje. Blokirane so bile vse ceste relacije, prav tako so policisti intenzivno preverjali več zapuščenih objektov in zbirali obvestila od prebivalcev na tem območju.

Nekaj pred polnočjo sta policista z optoelektronsko napravo opazila gibanje dveh oseb, kateri sta se plazili med brazdami zorane njive proti bližnji lokalni cesti. Nekaj minut po polnoči so policisti z ožjo blokado onemogočili beg oseb in na omenjeni njivi izvedli prijetje obeh osumljencev.

Ugotovljeno je bilo, da gre za 35 moškega z bivališčem na območju Litije in 27 letnega moškega z območja Ljubljane. Oba osumljenca sta bila v preteklosti večkrat obravnavana in kaznovana za istovrstna in podobna kazniva dejanja, predvsem s področja tatvin vozil. Obema je bila odvzeta prostost in sta bila pridržana. Zoper 27 letnega voznika terenskega vozila je bila podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, za oba voznika pa za kaznivo dejanje prikrivanja, saj sta naklepno pridobila vozili, ki sta izvirali iz kaznivega dejanja, medtem, ko jima izvršitve tatvine z dosedanjimi aktivnostmi še ni bilo mogoče dokazati, v zvezi česar še nadaljujemo sodelovanje z italijansko policijo. Osumljenca sta bila dne 13.01.2007 zaradi iz razlogov ponovitvene nevarnosti privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju. Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku sta bila oba osumljenca izpuščena na prostost.

V sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi je bilo ugotovljeno, da sta bili vozili ukradeni dne 9.1.2007 v mestih Udine in Conegliano. Skupna vrednost vozil znaša okoli 100.000. EUR.

Direktor PU Maribor je ustanovil komisijo za ocenitev strokovnosti in zakonitosti uporabe strelnega orožja. V omenjeni akciji ni bil nihče od policistov ali osumljencev poškodovan.

• Prezentacija: Preiskovanje tatvin motornih vozil v Sloveniji in prijetje dveh osumljencev na območju PU Maribor