V sredo, 24. februarja 2021, je potekala spletna novinarska konferenca z naslovom Kolateralna škoda epidemije covid-19 na zdravje otrok, ki jo je organiziralo Slovensko zdravniško društvo. Konference se je udeležila tudi predstavnica policije.

Strokovnjaki o stiskah otrok in mladostnikov zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev epidemije

Na novinarski konferenci so predstavniki različnih strok predstavili svoje izkušnje in videnje problematike doživljanja stisk otrok in mladostnikov zaradi preventivnih ukrepov proti širjenju epidemije covid-19, ki so bili sicer nujno potrebni za zajezitev epidemije, a so pri ljudeh, še posebej pri otrocih in mladih, neizbežno pustili posledice.

Na konferenci so sodelovali Kornelija Kaurin iz Zveze prijateljev Mladine Maribor - TOM telefon, ki je predstavila najpogostejše težave, s katerimi so se srečali svetovalci TOM telefona, prof. dr. Hojka Kumpreščak Gregorič iz Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo pri SZD, ki je govorila o porastu določenih bolezenskih motenj, Denis Baš iz Sekcije za primarno pediatrijo - Združenja za pediatrijo SZD, ki je spregovoril o omejitvah dela pediatrov v času epidemije, s prispevkom o psihosocialnih posledicah izolacije med epidemijo je sodelovala dr. Andreja Mikuž iz Zdravstvenega doma Ljubljana, konference pa se je udeležila tudi Bojana Kračan iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Kračanova je predstavila obsežnejši prispevek o nasilju v družini in nasilju nad otroki v času epidemije.

Videoposnetek celotne novinarske konference

"V policiji si prizadevamo, da bi otroke in druge žrtve nasilja, čim hitreje in čim bolje zaščitili - tudi v času epidemije"

Kot je dejala Kračanova, so omejitve, ki so bile sprejete, da bi preprečili slabšanje zdravstvenega stanja ljudi, na drugi strani ponekod privedle do povečanja nestrpnosti in s tem tudi do nasilja v družini. "Vezanost na izključno domače okolje in pomanjkanje socialnega stika z drugimi sta v mnogih družinah privedla do povečanja nesoglasij, prepirov, ponižujočih dejanj ter psihičnega in fizičnega nasilja. Število prijav nasilja v družini se je namreč v lanskem letu nekoliko povečalo, verjamemo pa, da je bilo primerov še več, saj so lahko zaradi različnih razlogov ostali neprijavljeni."

Kračanova je izpostavila aktivnosti policije med epidemijo, s katerimi je policija osveščala javnosti in spodbujala k pomoči žrtvam, saj nekatere zaradi vezanosti na domače okolje niso imele možnosti, da bi se od nasilneža umaknile in poklicala na pomoč: "Že ob začetku razglasitve epidemije smo pričeli z objavami besedil in videoposnetkov na spletni strani policije in na naših družbenih omrežjih ter z njimi državljane pozivali k strpnosti in toleranci v medsebojnih odnosih. Apelirali smo na sosede, sodelavce, prijatelje, učitelje in druge, da prijavijo nasilje v družini, nasilje nad otroki, če ga zaznajo. Preko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš smo ozaveščali o nesprejemljivosti nasilja. V policiji smo se tudi povezali tako s Skupnostjo centrov za socialno delo, kot tudi z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini in na področju spolnih zlorab. Spremenjena realnost nas je motivirala, da smo iskali nove načine, kako priti do žrtev, kako jim sporočiti, da se po pomoč še vedno lahko obrnejo na vse organe in organizacije."

Kot je še dodala Kračanova, smo v policiji dosegljivi 24 ur na dan, vse dni v letu. Odzovemo se na vsak klic na pomoč in odidemo na kraj dogodka. Tudi v času razglašene epidemije storimo vse, kar je potrebno, da bi zaščitili žrtev ter zoper storilca izvedemo zakonsko predpisane ukrepe. "Otroci so naše največje bogastvo, zato z njimi tudi tako ravnajmo. V policiji si prizadevamo, da bi otroke in druge žrtve nasilja čim hitreje in čim bolje zaščitili. Vsaka policijska postaja je varna točka, kamor se otroci lahko zatečejo v primeru težav. Vsekakor pa spodbujamo vse, ki sumijo, da so otroci žrtve nasilja in zlorab, naj to prijavijo policiji. Z informacijami, ki jih te osebe lahko dajo policistom, bomo otroke lahko pravočasno ustrezno zaščitili in jim tudi v tem času epidemije omogočili varno otroštvo in mladost. Bodimo njihov glas in storimo vse, da so in da ostanejo varni," je še pozvala Kračanova. Celoten prispevek Bojane Kračan > >