17. januarja 2003 je Urad kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota, v Moravskih Toplicah organiziral okroglo mizo "NASILJE - ODGOVORNOST VSEH NAS". Število kaznivih dejanj s prvinami nasilja in kršitev določil Zakona o prekrških zoper javni red in mir se je v letu 2002 namreč povečalo. Predvsem zaskrbljujoče je dejstvo, da gre za hujše oblike nasilja, ki se pogosto dogaja v družinah in se je v zadnjih letih nekajkrat končalo z najhujšim dejanjem zoper človeka - umorom.

Sodelujoče in goste sta uvodoma pozdravila župan občine Moravske Toplice Franc Cipot in direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek.

Policisti se pogosto prvi srečujemo s tovrstnim pojavom, vendar pa vsekakor pri tem nismo in ne smemo biti edini. Prav iz tega razloga smo k sodelovanju povabili strokovnjake z različnih področij dela in življenja. Prvi je svoj referat predstavil Janez Ogulin iz UUP GPU, ki se je opredelil predvsem na policijski vidik pri intervencijah. "Prelomna točka intervencije v zasebnih prostorih je prav gotovo prvi kontakt z žrtvijo ali storilcem (kršiteljem), ta pa je najpogosteje povezan s problemi pri vstopu v stanovanje", je povedal Ogulin ter nadaljeval "da je tako kot pri preprečevanju kaznivih dejanj potrebno tudi pri preprečevanju kršitev javnega reda poudariti princip problemskega reševanja deviantnih pojavov. Takšno reševanje zahteva od policije, da razvije sposobnost diagnosticiranja vzrokov, ki povzročajo ponavljajoče se klice za policijsko pomoč."

Nadaljevala je Tatjana Mušič iz UKP GPU, ki je opozorila, da postaja dom za ženske in otroke najbolj nevaren prostor. "Ženske so najpogosteje žrtve nasilja znotraj družine s strani partnerja ali bivšega partnerja, otroci pa so pogosto žrtve različnih oblik nasilja, ki jim ga povzročajo starši, skrbniki, bližnji sorodniki ali prijatelji, osebe, ki jim otroci zaupajo in ki jih imajo radi. Ustavljanje in preprečevanje nasilja je pomembna naloga in velika odgovornost policije, vendar le skupaj z drugimi institucijami, tako državnimi kot civilnimi. Poleg sodelovanja, ki je pogoj za kvalitetno delo, pa je enako pomembno tudi znanje, zato v policiji že več let izvajamo sistematično in kontinuirano usposabljanje za delo s tovrstno problematiko." Ob koncu je postregla tudi s statističnimi podatki, ki so močno pretresli sodelujoče in udeležence okrogle mize.

Branko Murmayer ODT Murska Sobota, ki je povedal, da "zlasti pri družinskem nasilju (fizično, psihično, spolno) gre za kazniva dejanja z največjim temnim poljem. Visoki stopnji neprijavljenosti teh dejanj je dodati še probleme, ko nasilniki dlje časa maltretirajo žrtve in jim grozijo, pa jih enostavno ni mogoče izločiti iz tega okolja." Kot primerjavo je povedal, da: "lahko policija v sosednji Avstriji v primerih grozečega nevarnega napada na življenje, zdravje in svobodo neke osebe nasilnike za dobo 10 dni odstrani iz stanovanja (pa čeprav je njegova last) ali iz neposrednega okolja ogrožene osebe oz. mu prepove dostop do teh lokacij." Predstavil je tudi predlog Društva državnih tožilcev po katerem naj bi se ustanovil sklad za žrtve nasilja, ki bi bil ravno tako nevladna in neprofitna organizacija, kamor bi se stekala finančna sredstva. Iz njega bi se poplačale odškodnine žrtvam, nudila bi se pravna pomoč, plačevale bi se potrebne terapije žrtvam itd.

Predsednica Okrožnega sodišča v Murski Soboti Marija Močan Rošker je povedala, da: "sodišče ne more mimo zakona privilegirano obravnavati žrtve, tudi ne v tem smislu, da bi jo poučevalo, da morda ni prav, da se odpove pričanju ali da morda ni prav da predlog na kazenski pregon umakne, ker bo ste dala potuho storilcu kaznivega dejanja, ki bo nasilje nad njo prav zaradi tega, ker bo ostal brez sankcije, upal ponavljati in morda tudi stopnjevati." Poudarila je tudi, da je: "zmotno prepričanje ljudi, da lahko sodišče s strožjo kaznovalno politiko prepreči storitev kaznivih dejanj in na ta način zavaruje žrtve. Če bi bilo tako, potem v državah kjer še vedno izrekajo in izvršujejo smrtne kazni, dejanj za katere se te kazni izrekajo ne bi smelo biti, ali bi jih moralo biti veliko manj, pa temu ni tako."

Dora Meden iz Ženske svetovalnice v Ljubljani je opozorila, da je nasilje v družini model vedenja, ki vključuje fizične, psihične ter spolne napade, kot tudi ekonomsko nadziranje in manipulacijo, ki jih nasilneži uporabljajo z namenom doseganja svojih ciljev na račun žrtve, njenih prepričanj, potreb, želja in hotenj. "Nujno je poudariti, da pri nasilju v družini ne gre za enkraten ali večkraten incident temveč gre za kontinuiran cikel zlorab, katerega grožnja je v odnosih v družini prisotna neprenehoma ter sistematično vpliva na vedenje, (ne)delovanje in doživljanje žrtev." Kot zanimivost je ob koncu svojega referata dodala, da so v Ameriki nasilje v družini že preimenovali v terorizem v družini, saj imajo teroristična in nasilja v družini veliko skupnega.

Dr. Majda Pšunder iz Pedagoške fakultete v Mariboru je omenila, da je šola prostor, kjer so si učitelji in učenci ne le prostorsko blizu, ampak tudi psihično, čustveno in vedenjsko. Veljajo pa formalna in neformalna pravila, ki so lahko na formalni in neformalni ravni tudi kršena. Ugotovitve njene raziskave so pripeljale do sklepa, da obstajajo oblike nasilja učiteljev nad učenci in med učenci samimi, kakor tudi nasilje učencev nad učitelji. Ob tej raziskavi je opozorila na nepripravljenost sodelovanja v anketi v zvezi nasilja v šolah, saj je od 57 ravnateljev dobila soglasje samo od enega ravnatelja. Močno je bila pretresena ob statističnih podatkih števila nasilnih kaznivih dejanj in števila samomorov med mladoletniki ob tem pa opozorila na dejstvo, da je današnja družina v krizi, kjer pogreša predvsem pogovor in vzgojo tudi v smislu, da bodo otroci in starši še vedno znali reči hvala, prosim, rad te imam...

V razpravo po podanih referatih so se v vključili tudi udeleženci s pripombami in predlogi.

Okroglo mizo je povezovala novinarka radia Murski val Nataša Brulc Šiftar, ki je ob koncu pozvala direktorja Policijske uprave Murska Sobota Aleksandra Jevška, da poda zaključne misli o okrogli mizi. Direktor je med drugim izrazil željo, da bi policija na naslednjih okroglih mizah o nasilju sodelovala kot gost in ne več kot organizator.

Oodmevi v medijih:

20.01.2003, Večer - Kam z nevarnim nasilnežem? "Saj lahko gre tudi pod most!"   

18.01.2003, Večer - Nasilje v družini je (lahko tudi) terorizem  

18.01.2003, Murski val - V moravskih toplicah okrogla miza o nasilju 

Fotografije

Tatjana Mušič, Dora Meden, Janez Ogulin, Marija Močan Rošker, dr. Majda Pšunder, Branko Murmayer

Pozdravni nagovor župana Moravskih Toplic Franca Cipota...

... ter direktorja PU Murska Sobota Aleksandra Jevška

Besedilo: Robert Roudi in Zoran Kosi
Fotografije: Zoran Kosi