Pet delavcev Postaje mejne policije Gederovci se nas je 17. maja 2007 zgodaj zjutraj odpravilo na spomladanski vzpon na Golico. Meglo smo zapustili v okolici Maribora in kmalu se je vzhajajoče sonce zlilo s prekrasnim jutrom. Obetal se je dan, pravšnji za naš vzpon.

Začeli smo ga za Planino pod Golico. Po eni od poti smo kmalu prispeli na sedlo SUHA. Za nekaj trenutkov smo se ustavili in si ogledali z meglo napolnjene avstrijske doline, saj smo bili na meji te sosednje države. Kljub prelepemu razgledu smo nadaljevali vzpon na KRVAVKO. Po vzhodnem grebenu ob meji smo se sopihajoč vzpenjali proti vrhu. Spotoma smo občudovali narcise, globoko vsajene v zavest domačinov in nasploh vseh ljudi, ki tudi zaradi njih zahajajo sem. Skratka, uživali smo v lepotah tega koščka naše domovine. Niti trenutek nismo obžalovali, da smo bili prikrajšani za spanec.

Po dobrih dveh urah hoje smo bili na cilju - na vrhu Golice. Sledili so malica iz nahrbtnika, fotografiranje in razgledovanje po okoliških vrhovih. Seveda nismo spregledali simbola slovenstva, našega Triglava.

Po počitku smo pripravili nahrbtnike in se spustili do koče na Golici (1582 m). Prilegla sta se nam topel planinski čaj in čokolada.

Vrnitev domov je potekala v sproščenem pogovoru o prelepih vtisih. Ostali bodo spomini na naše druženje in fotografije, na katerih bomo še dolgo lahko občudovali lepote z nepozabnega vzpona na Golico.

Besedilo: Vitomir HERZOG
Foto: Evgen ZADRAVEC